|
|
||||||||
V.o.o.d.o.o. – laboratorij za oblikovanjePrihodnost slovenske modne in tekstilne industrije je v kakovostnem in originalnem oblikovanju, ne v množični produkciji povprečnih izdelkov. Predstavljamo izviren recept, pisan na kožo malim.Podjetje V.o.o.d.o.o. (izgovori »Vudu«, glej okvir), ki je nastalo pred dobrim letom, pod svojim okriljem združuje štiri modne oblikovalce s štirimi blagovnimi znamkami: JSP, Petra Grmek, Nataša Peršuh in Garevski. Oblikovalci so se odločili za obliko sodelovanja, ki je v tujini zelo pogosta. »Prevzeli smo princip delovanja velikih tujih modnih koncernov, kot sta na primer Gucci in Prada, ki pod svojim okriljem združujejo različne blagovne znamke in kreatorska imena,« razlaga Nataša Peršuh. Poglavitni razlog za povezovanje je v tem, da je slovenski trg za ekskluzivne modne kolekcije (prêt-à-porter, haute couture), ki jih oblikujejo in izpeljejo od ideje prek produkcije do predstavitve, premajhen, zato načrtujejo in se pripravljajo za prodor na svetovni trg. Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Razlogov za združevanje je več. Med prvimi je vsekakor močna promocija, ki je v svetu mode ključnega pomena za uspešno plasiranje izdelkov določene blagovne znamke. Nataša Peršuh, 28: »To niso le sanje. Vse je lahko res,« o svojih visoko postavljenih poslovnih ciljih razmišlja Nataša. Po zmagi na natečaju Smirnoff International Fashion Award je tri leta preživela v Parizu kot asistentka oblikovalca pri Libertin Louison in Kenzo Jungle. »Ne le, da se s skupnimi predstavitvami in modnimi revijami znižajo stroški, tudi program, ki ga ponujamo, je bogatejši. Ko vsi štirje združimo svoja znanja, lahko izpolnimo vsako naročilo, izpeljemo vsako kolekcijo ali projekt,« doda Zoran Garevski in razloži, da poleg lastnih kolekcij oblikujejo tudi kolekcije za večje in manjše tekstilne proizvajalce. Ali v skupini štirih ustvarjalcev prihajo do nesoglasij? Kako delujejo kot tim? Zoran Garevski: »Enostavno funkcioniramo. Če pride do 'krešev', so kratkotrajni in konstruktivni.« Nataša Peršuh pa poudari, da gre pri oblikovanju za iskanje novih, dobrih in svežih idej, zato nima smisla za vsako ceno forsirati svojih idej in izpodkopavati drugih, nato pa doda: »Treba se je naučiti timskega, partnerskega dela. Jelena Proković, 30 let: »Stisni do konca. Vedno je lahko bolje,« je njen moto. Obličila kreira že od enajstega leta. Blagovno znamko JSP je skupaj s sestro začela razvijati v Beogradu. Po prihodu v Slovenijo je oblikovala za IUV, sodelovala na televiziji, pri revijah in med drugimi kostumografijami poskrbela za podobo Pandurjevih Sto minut. Med procesom se ideje štirih avtorjev skoncentrirajo in nastane končni izdelek, ki je idealen, ki je neka sredina med idejami vseh štirih. Poleg tega ima vsakdo od nas na določenih področjih več izkušenj od drugih.« Slovenski trg je premajhen V.o.o.d.o.o.–jevci zaenkrat svoje kreacije tržijo le v Sloveniji, toda Nataša Peršuh pravi, da je prodor na tuje trge njihov kratkoročni cilj. Slovenski trg je za modo višjega srednjega in visokega cenovnega razreda premajhen. »Stroški oblikovanja in razvoja vzorčnih modelov so visoki, hkrati pa si ne moremo privoščiti, da bi na slovenski trg poslali dvesto kosov enakih, recimo večernih oblek, saj se ne sme dogajati, da bi se na isti prireditvi pojavile tri dame v enakih oblekah,« razlaga Zoran Garevski. Torej je edina rešitev prodaja na tujih trgih. Na ta način se bodo lahko še naprej ukvarjali z oblikovanjem količinsko majhnih, a avtorsko prepoznavnih kolekcij visokega srednjega ali visokega modnega razreda. Zoran Garevski, 32 let: »Bo!« se prepričuje optimistični Makedonec, bivši študent ekonomije, ki ni nikoli obžaloval, da se je lotil modnega oblikovanja. Prve uspehe je dosegel že kot študent, saj je v tretjem letniku postal oblikovalec tedaj uveljavljene modne hiše Vodeb. Ali imajo V.o.o.d.o.o.-jevci, ko govorijo o tujih trgih, v mislih trge zahodnoevropskih držav? »Svet je majhen. Še posebej pa je majhen svet visoke mode. Zahodnoevropski trg sploh ni tako velik, kot si nekateri predstavljajo. V Tokiu se proda več visoke mode kakor v celi Evropski uniji, zato ne smemo razmišljati preozko,« opozarja Nataša Peršuh. Na modnem trgu ni prostora za naivnost Oblikovalci iz podjetja V.o.o.d.o.o. pravijo, da čakajo na trenutek, ko bodo dovolj močni in dovolj pripravljeni, za prodor na nove trge. Pred časom so bili namreč deležni dobre lekcije o pravilih poslovanja v svetu visoke mode. Še preden so ustanovili skupno podjetje, so se v Parizu naivno udeležili predstavitve Who Is Next. Bili so presenečeni, saj so s svojimi modeli vzbudili veliko zanimanja in bi jih celo »prodali« trgovinam v Parizu, Bruslju, Amsterdamu, Tokiu in Singapurju. »Prva težava je bila v tem, da sploh nismo imeli registriranega podjetja in tudi če bi ga imeli, nismo imeli potrebnega produkcijskega zaledja, da bi lahko izpolnili naročila. Iz posla ni bilo nič, mi pa smo dobili potrditev, da smo dovolj dobri oblikovalci, da nam bo prej ali slej uspel veliki met,« pravi Zoran Garevski. »Trenutno se vsi naši napori vrtijo okoli ustvarjanja finančnega zaledja.« Petra Grmek, 30 let: »Samo jaz vem, kaj manjka in kaj ni tako, kot bi moralo biti,« pravi Petra, ki jo pri delu žene misel, da je sposobna narediti še več in še bolje. Po končanem študiju je kot asistentka delala pri modni hiši Maison Gattioni v Rimu in kariero nadaljevala kot vodja oblikovalsko-razvojnega oddelka in kot umetniški vodja pri metliškem Kometu. Čeprav lahko za relativno malo denarja pripravite modno revijo v Parizu, se ne bo zgodilo nič, če za vami ne bo stala prava agencija za stike z javnostmi, specializirana za modno industrijo, ki bo poskrbela, da bodo revijo videli pravi ljudje. »Po uspešni predstavitvi v Parizu je z nami navezala stike ena od agencij, ki slovi po tem, da ne zastopa kogarkoli, ampak svoje stranke izbira. Čeprav so močno spustili cene, si takrat sodelovanja z njimi nismo mogli privoščiti,« razlaga Nataša Peršuh. Dobro oblikovanje odpira vrata Kaj sploh je dobro oblikvoanje? Dobro oblikovanje ne pomeni le dobre oblike, ampak tudi vrhunsko izdelavo. V Sloveniji imamo oboje, toda na žalost se tekstilna industrija in oblikovanje le redko povežeta. »V Franciji in Italiji tekstilna industrija in oblikovanje dizajn skupaj tvorita močno gospodarsko panogo. Slovenija je produkcijsko močna, cena dela pa visoka. Imamo možnost kakovostne izdelave, zmanjka pa nas na področju oblikovanje, ki bi mu morali posvečati več pozornosti, saj je prav kakovostno oblikovanje tisto, ki izdelku zvišuje dodano vrednost,« razmišlja Nataša Peršuh. Dobremu oblikovanju bodo vrata vedno odprta, pa naj bodo to izdelki domačih ali priznanih tujih blagovnih znamk. »Vedno več je ljudi, ki se odločajo za nakup nekaj dražjih kreatorskih kosov oblačil, ki jih potem dopolnjujejo s kosi množične produkcije. Vedno več je tudi ljudi, ki se odločajo za nakup manj znanih a zato bolj originalnih kreatorjev, saj želijo biti drugačni. Zakaj bi kupili Diorjev suknjič, ko pa je ta, ki smo izdelali v našem studiu bolj redek,« pravi Zoran Garevski. IME PODJETJA Ko so Zoran, Nataša, Jelena in Petra razmišljali o imenu podjetja, so ugotovili, da bodo na koncu v vsakem primeru morali dodati oznako d.o.o. Ker so iskali ime, ki bi ga znali prebrati tudi tujci, je med kreativnim brainstormingom nastal V.o.o.d.o.o., ki v angleški maniri branja zveni kot Vudu. SPOROČILA
Recept je timsko delo: štirje oblikovalci z različnimi izkušnjami so sposobni pokrivati praktično vsa področja, od moške do ženske mode in od težke konfekcije do spodnjega perila, čevljev in modnih dodatkov. Treba je imeti dobro podlago: imajo svoj razvojni studio, prodajno galerijo in delavnico. Treba je staviti na vrhunsko: vhunsko, originalno oblikovanje, vrhunske materiale, vrhunsko izdelavo. Poslovno spoznanje: največjo napako so storili, še preden so ustanovili skupno podjetje. Na modno revijo v Parizu so šli naivni in nepripravljeni. Če bi takrat imeli dovolj kapitala in izkušenj, bi jim uspel preboj na evropski in azijski trg. |
|