Podjetnik logo
 

Vrste in značilnosti finančnih naložb

Avtor: Jure Mikuž | Objava: 10.07.2003

V Sloveniji sta najbolj znani obliki finančnih naložb bančni depoziti in delnice, vendar lahko svoja presežna sredstva oplemenitite tudi s številnimi drugimi finančnimi storitvami.



Trg finančnih storitev je izredno širok. Zato ga delimo na več segmentov, skladno z namenom posameznih storitev. Nekatere storitve so namenjene ustvarjanju dodatnih dobičkov, druge zagotavljanju dodatnih sredstev, tretje zavarovanjem in tako naprej.

Za našo tokratno tematiko so zanimive predvsem storitve, s katerimi želimo določena presežna sredstva dodatno oplemenititi. Govorimo torej o finančnih naložbah.

V najširšem pomenu delimo finančne naložbe na dolgoročne in na kratkoročne. Meja je v svetu financ vedno eno leto.

Nadalje finančne naložbe delimo na dolžniške in lastniške. Dolžniške finančne naložbe so tiste, pri katerih nekomu posodimo določeno vsoto denarja in za to dobimo potrdilo. S temi potrdili je pozneje moč trgovati na sekundarnem trgu ali pa tudi ne. Lastniške naložbe so naložbe, pri katerih določeni znesek vložimo v podjetje, s tem pa si pridobimo v tem podjetju lastniški delež.

Podajam tudi tabelo različnih oblik finančnih naložb in njihovih osnovnih značilnosti, vsako od njih pa bom tudi podrobneje opisal.

Bančni depoziti

Bančni depoziti po svoji naravi niso vrednostni papirji. Z njimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, vsak depozitni posel je individualni dogovor med varčevalcem in depozitno banko. Zaradi razširjenosti tovrstnih poslov večina varčevalcev sicer nima vpliva na višino obresti, ki jih lahko zahteva v zameno za svoja sredstva, ni pa pri vseh varčevalcih enako. Veliko podjetje se tako, denimo, pogostokrat pogaja za obrestno mero na njihova sredstva z več bankami in v teh primerih tudi banke marsikdaj popustijo pri svojih pogojih. Glavna slabost depozitov je v tem, da denarja do izteka depozita ne moremo uporabljati.

Poznamo kratkoročne bančne depozite (do enega leta), pri katerih so obresti navedene v nominalnem znesku, in dolgoročne depozite (nad enim letom), pri katerih so obresti zaenkrat še razdeljene na dva dela. En del tvori obrestna mera, drugi del pa pokrivanje inflacije. Pričakujemo, da bodo tudi dolgoročni depoziti kmalu izraženi z nominalno obrestno mero.

Bančni depoziti so razmeroma malo tvegana oblika naložb. Nad bankami vseskozi bedi Banka Slovenije, ki dnevno spremlja sposobnost bank, da poravnavajo obveznosti do svojih varčevalcev, zato je možnost, da bi varčevalci izgubili del ali vsa svoja sredstva, razmeroma majhna. Vseeno tveganje obstaja, saj se država počasi umika iz lastništva poslovnih bank, določena garancija se tako odpravlja in v prihodnosti bomo morali veliko skrbneje izbirati banko, ki ji bomo zaupali svoja sredstva. Na tem področju se obeta še ena sprememba. Ko država ne bo več lastnik določenih poslovnih bank v Sloveniji, bo najverjetneje obdavčila vloge v teh bankah. Takrat bo že zdaj zelo nizka obrestna mera postala še manj konkurenčna in pred bankami je izredno težka naloga, če želijo zadržati varčevalce pred pobegom v alternativne oblike varčevanja.

Obveznice

Obveznica je dolžniški vrednostni papir. Ponavadi so to dolgoročni vrednostni papirji. Izdajatelj obveznic je lahko država, podjetje, občina ali druga organizacija. Bistvo obveznice je v tem, da vlagatelj izdajatelju posodi določeno vsoto denarja, izdajatelj pa mu vnaprej natančno določi terminski načrt vračila glavnice in pripadajočih obresti. Vlagatelj tako že vnaprej pozna amortizacijski načrt vračila denarja. Vlagatelj, ki se torej odloči, da bo obveznico kupil ob izdaji po njeni nominalni vrednosti in jo imel do dospetja, tvega izključno to, da izdajatelj ne bo mogel pokrivati svoje obveznosti vračila. Če obveznica kotira na organiziranem trgu, je zgodba nekoliko drugačna. Pri tovrstnih obveznicah je nekoliko manjše likvidnostno tveganje, saj jo lahko kadarkoli prodamo, po drugi strani pa je večje tveganje spremenljivosti tržnega tečaja tovrstnih obveznic.

Pri nakupu obveznic moramo biti torej pozorni predvsem na plačilno sposobnost izdajatelja ter na ročnost obveznic. Pri tistih z daljšo ročnostjo je tu dodatno tveganje, ki ni nujno povezano s poslovno politiko izdajatelja, temveč z drugimi dejavniki, ki se pojavljajo v okolju.

Delnice

Med slovenskimi vlagatelji so delnice daleč najbolj znana oblika vrednostnega papirja. Deloma je to posledica našega modela privatizacije, po katerem je vsak državljan dobil lastninski certifikat, s katerim je lahko kupil določeno število delnic. Delnica je po svoji naravi lastniški vrednostni papir. To pomeni, da si z nakupom delnice pridobimo določen delež v družbi, ki nam prinaša soudeležbo pri dobičku družbe ter pri glasovalnih pravicah. Ponavadi ena delnica pomeni en glas na skupščini, kar povzroči, da se pri določenih podjetjih zaradi želje po večjem vplivu pojavijo boji za prevladujoče deleže. Ker so ponudniki v teh primerih zainteresirani za želene delnice plačati več, kot je trenutna tržna cena delnice, se ravnotežna cena na trgu ponavadi vzpostavi višje. To pa je glavni magnet za privabljanje širših krogov vlagateljev, ki jim glasovalne pravice ne pomenijo veliko, zato stavijo izključno na dobiček, ki ga bodo ustvarili na borzi.

Vse delnice ne kotirajo na borzi. Pri nekaterih obstaja tako imenovani sivi trg (primer: delnica Telekoma), pri drugih pa samo interni trg. To pomeni, da družba sama odkupuje manjše količine svojih delnic. Če delnica ne kotira na trgu, je tveganje zaradi manjše likvidnosti večje, zato se njen tečaj oblikuje pri nižjih ravneh glede na primerljive naložbe na organiziranem trgu.

Kako vemo, katera delnica je primerna za nakup? Pri ocenjevanju prave vrednosti delnice si pomagamo s temeljno in tehnično analizo. Temeljna analiza zajema pregled poslovanja družbe, njenih izkazov uspeha, konkurence, panoge … Tehnična analiza pa temelji na podatkih o gibanju tržnega tečaja delnice v preteklosti in količini ustvarjenega prometa z določeno delnico na organiziranem trgu. Tehnična analiza rabi le kot dopolnilo temeljni analizi. Kako izdelamo temeljno analizo, pa morda kdaj drugič, saj ta tema krepko presega okvir v teh člankih.

Delnice so bolj tvegane kot obveznice. Razlog? V nasprotju z obveznicami pri delnicah ne moremo napovedati prihodnjih denarnih tokov ali dobičkov, ki jih bomo ustvarili. Delnica nima roka zapadlosti, višina dividend, ki jih dobimo od podjetja, pa je odvisna od poslovne politike podjetja in vnaprej praviloma ni znana.

Točke vzajemnih skladov

Če želimo vlagati v delniški trg, moramo zaradi zmanjšanja tveganja svoje naložbe razpršiti med več naložb. Če vlagamo manjše denarne zneske, tovrstno drobljenje ni smotrno, saj v tem primeru drastično narastejo stroški posredovanja pri nakupih in prodajah. V tem primeru je veliko primernejše, da kupimo točke vzajemnega sklada.

Vzajemni sklad je namreč skupek premoženja, ki nalaga sredstva, pridobljena od kupcev točk, v različne vrednostne papirje in tako skuša ta sredstva kar najbolj oplemenititi. Zaradi razmeroma stroge zakonodaje mora svoje naložbe zelo razpršiti, kar zagotavlja vlagateljem večjo varnost svojih sredstev, po drugi strani pa lahko zaradi ugodnega davčnega statusa naložbe pogosteje obrača kot denimo fizična oseba, saj pri tem njegovi kapitalski dobički niso obdavčeni.

Vzajemni skladi se delijo glede na naložbeno politiko. Tako poznamo zaenkrat v Sloveniji tri vrste skladov: delniški, obvezniški in uravnoteženi. Kot že samo ime pove, vlagajo delniški skladi predvsem v delnice različnih izdajateljev in tako pri njih pričakujemo nekoliko višje donose. Obvezniški skladi so namenjeni nekoliko bolj konzervativnim vlagateljem, saj vlagajo večinoma v obveznice in tako prinašajo običajno nekoliko nižje donose, so pa zato tudi manj tvegani. Uravnoteženi skladi vlagajo tako v delnice kot tudi v obveznice in so tako nekakšna srednja različica med prej opisanima možnostma.

V tujini so vzajemni skladi izredno priljubljena oblika varčevanja, tako za običajno kot tudi za pokojninsko varčevanje. V Sloveniji se je priljubljenost vzajemnih skladov zelo povečala lani, ko se je veliko varčevalcev odločilo in zamenjalo svoje depozite v bankah za točke vzajemnih skladov. To je povzročilo porast vrednosti točk vzajemnih skladov in tako zelo solidne donose za varčevalce. Pomembna razlika v primerjavi z varčevanjem v depozitih je tudi v tem, da lahko pri vzajemnih skladih svoja sredstva kadarkoli dvignemo s prodajo svojih točk, medtem ko smo pri depozitih vezani za obdobje varčevanja.

Izvedeni finančni instrumenti

To so daleč najbolj tvegana oblika finančnih naložb. Pod pojmom izvedenih finančnih instrumentov poznamo terminske pogodbe, standardizirane terminske pogodbe, zamenjave in opcije. Trg s tovrstnimi finančnimi instrumenti zaenkrat v Sloveniji še ni razvit, je pa zato toliko bolj v tujini. Možnosti za zaslužek na teh trgih so izjemne, a je po drugi strani stopnja tveganja prav tako nekajkrat večja kot pri drugih oblikah naložb. Določeni izvedeni finančni instrumenti se uporabljajo tudi kot oblika zavarovanja, a o tem zaradi omejenega prostora morda več kdaj drugič.

Razmere pri nas

V Sloveniji tvorijo glavnino finančnih naložb bančni depoziti in vrednostni papirji. Med vrednostnimi papirji je največ poslov sklenjenih z državnimi obveznicami, med delnicami pa so najbolj priljubljene delnice največjih slovenskih podjetij, kot so Krka, Mercator, Luka Koper, Gorenje ...

Priljubljenost bančnih depozitov med širšo javnostjo je rezultat preteklih razmer, ko alternativnih možnosti za varčevanje praktično ni bilo. Danes jim vse bolj konkurirajo vzajemni skladi, kjer v zadnjem času zaznavamo močne pritoke denarnih sredstev.

Nekoliko manj uporabljane so zaenkrat zakladne menice in drugi kratkoročni državni vrednostni papirji. Razlog za skromno trgovanje z njimi je predvsem nepoznavanje tovrstnih finančnih instrumentov v podjetjih, za katera bi bili tovrstni instrumenti primerni za uravnavanje njihove likvidnosti.

Kot torej vidimo, je trg finančnih naložb izredno širok in ponuja vsakomur nekaj. Po razvitosti trga smo sicer v Sloveniji zaenkrat še dokaj na začetku, a kot kaže, smo na pravi poti. Čas je, da finančni trg spoznamo in ga začnemo uporabljati, saj nam lahko prinese veliko, ob tveganju, ki ga je možno nadzorovati.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *