Z ekologijo do dobička

Med podjetniki velja neutemeljen strah, da prinašajo čedalje ostrejše zahteve po varovanju okolja nove in nove stroške. Izkušnje iz tujine pa že dolgo let kažejo ravno nasprotno. V avstrijskem Gradcu so na primer po enajstih letih izvajanja projekta Ekoprofit ugotovili naslednje: podjetja so na vsak šiling, ki so ga vložila v varovanje okolja, ustvarila 10 šilingov dodatnega dobička.  

Projekt Ekoprofit se je zaradi znatnih in merljivih koristi v zadnjem desetletju razširil po vsem svetu. Izvajajo ga v več kot tisoč podjetjih, pokroviteljstvo nad njim so prevzela mesta Dunaj, Berlin, München, Hamburg, Videm in številna manjša.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

 

 

Kaj je sploh Ekoprofit? “Projekt Ekoprofit je nastal leta 1991 v Gradcu, ko je občina začela spodbujati podjetja k takšnim spremembam v poslovanju, ki so omogočale povečanje dobička ob hkratni skrbi za okolje. Ekoprofit je zelo praktično orodje za doseganje uravnoteženega razvoja in daje podjetjem konkretne usmeritve za poslovanje. Uči jih voditi procese tako, da je obremenitev okolja nižja od dovoljene, dobiček pa kar največji,” razlaga Marjanca Zornik iz podjetja Formica, ki izvaja pilotni projekt v Sloveniji.  

Številne koristi 

Dobiček kot cilj je tudi glavna razlika v primerjavi z drugimi okoljskimi standardi, kot je na primer ISO 14000. “Medtem ko standard ISO 14000 postavlja zahteve, Ekoprofit ponuja metode za nenehne izboljšave. Rezultat prvega ni neposreden dobiček, pri Ekoprofitu pa je dobiček pomemben cilj,” trdi Zornikova. Svetovalci pri Ekoprofitu podjetjem dopovedujejo, da skrb za okolje ni strošek; če se je pravilne lotiš, ti lahko prinese veliko koristi.

Seznam koristi je kar obsežen:  

- učinkovitejša proizvodnja,

- znižanje stroškov zaradi manjše porabe surovin in energije,
- manjše količine odpadkov in emisij,
- pregledno stroškovno računovodstvo,
- pridobitev certifikata ECOPROFIT,
- priprava za pridobitev standarda ISO 14001 ali za nadgradnjo standarda,

- izmenjava izkušenj z drugimi podjetji, ki sodelujejo v projektu itn.   

Pilotni projekt v Sloveniji  

Lani smo projekt Ekoprofit prvič začeli izvajati v Sloveniji. Trenutno poteka v 22 podjetjih iz treh štajerskih občin: Maribora, Miklavža in Ruš. Projekt je zasnovan tristransko, kar pomeni, da v njem sodelujejo občine, podjetja in svetovalci. Če ga občina ne podpre, tudi podjetja ne morejo v njem sodelovati. Tukaj lahko ošvrknemo mestno občino Ljubljana, ki so jo po besedah Zornikove povabili k sodelovanju, a se ni odzvala. 

Kako poteka projekt v praksi? Ponavadi se direktor podjetja najprej udeleži predavanja, kjer se uči gledati na svoje podjetje z ekološkega vidika; to je pogoj, da zna opredeliti proces vplivanja podjetja na okolje. Na naslednji stopnji pride v podjetje svetovalec, si ga ogleda ter naredi posnetek stanja. Svetovalci so opravili šolanje na graški akademiji in poznajo praktične izkušnje podjetij iz vseh let izvajanja Ekoprofita. Podjetju lahko svetujejo zelo konkretne in v praksi preizkušene rešitve. Vendar pa glavna naloga svetovalca ni ta, da podjetju servira metode za izboljšanje poslovanja, temveč da v podjetniku oziroma direktorju vzbudi zavest o tem, da lahko izboljša stvari in še prihrani obenem. Skratka, podjetnik mora o teh stvareh začeti razmišljati. 

Na naslednji stopnji si podjetje zastavi cilj, ga ovrednoti in začne uresničevati.  

Ena od velikih prednosti učinkovitega okoljskega poslovanja je ta, da za izboljšanje niso vedno potrebna velika vlaganja, na primer v novo tehnologijo ali opremo. Zlasti v prvem letu se da veliko izboljšati zgolj s spremembami v organizaciji poslovanja; edini strošek podjetja je na začetku tako čas zaposlenih, ki sodelujejo pri projektu. Marjanca Zornik navaja zgled trgovskega podjetja Neckerman, kjer so ročno nakladanje škatel na tovornjake zamenjali s strojnim in zdaj lahko namesto treh škatel v višino spravijo štiri. Tako so prihranili milijone kilometrov. “Vem tudi za hotel, ki je zamenjal trdo milo za tekoče in znižal stroške za milo za 80 odstotkov.”

Podjetja zlasti v prvem letu izvajanja projekta veliko prihranijo tudi pri stroških za odlaganje odpadkov. Za to spet praktično niso potrebna vlaganja, pač pa zgolj ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. Z ločenim zbiranjem se podjetje tudi izogne kazni ob morebitnem obisku republiškega ali občinskega inšpektorja za okolje. “Če podjetje meče vse odpadke v eno posodo, ga lahko inšpektor za okolje in komunalni inšpektor kaznujeta. V Sloveniji se to redko zgodi, v Avstriji pa imajo tako imenovanega smetiščnega policaja, ki brska po kontejnerjih in išče odpadke, ki tja ne sodijo,” pravi Marjanca Zornik.  

Če podjetje ob koncu leta uresniči zastavljene cilje, prejme Ekoprofitov certifikat. Kot kažejo izkušnje, kar dve tretjini podjetij s projektom nadaljuje tudi v naslednjih letih. Ta podjetja se združujejo v klubu Ekoprofit, se med seboj srečujejo in si izmenjujejo informacije. “Prednost kluba je v tem, da posameznemu podjetju ni treba izumljati rešitev, ki jo nekdo drug že ima. Samo za primer: Zakaj bi nekdo plačeval za odvoz odpadkov, medtem ko drugo podjetje povsem enake odpadke prodaja?”    

 

Podjetja, ki sodelujejo v pilotnem projektu Ekoprofita, so bila oproščena plačila stroškov za svetovalce. Druga podjetja bodo morala plačati 60 odstotkov stroškov, preostalih 40 odstotkov pa bodo krile občine. O zneskih je težko govoriti; odvisni bodo od števila zaposlenih in dejavnosti posameznega podjetja.  

Prav tako je za zdaj težko govoriti o rezultatih v omenjenih 22 podjetjih. Gre bolj za prve odzive, ki pa so mešani. “Najbolj zadovoljni so v podjetjih, ki so imela jasnejšo predstavo o projektu. Najbolj razočarani pa so tisti, ki so mislili, da so prišli na čarovniški tečaj in da jim bo nekdo na hitro rešil težave. Velikokrat direktorji sicer vidijo v tem nekaj pametnega, potem pa za izvedbo zadolžijo sodelavca in stvar ne steče. Ekoprofit mora biti politika vodstva podjetja, vodstvo mora biti spodbujevalni element v podjetju,” trdi Zornikova.  

Projekt se bo letos širil tudi v druge občine in regije. Nasvet podjetjem bi torej bil: Pritisnite na svoje občinske uradnike, da pristopijo k projektu. 

Izkušnje malega podjetja  

Podjetje Poštrak je lani pridobilo okoljski certifikat ISO 14001, nato pa se odločilo še za sodelovanje v projektu Ekoprofit. Tina Štiftar, ki bedi nad projektom, sodi, da jim bo Ekoprofit omogočil nadgradjo znanj okoljske problematike. “Ob pomoči svetovalcev Ekoprofita analiziramo trenutno stanje ter si zastavljamo dodatne cilje, ki bi nam lahko v prihodnosti prinesli pozitivne ocene pri varovanju okolja in zmanjšanju stroškov.” 

Meni, da je koncept dobro zastavljen in daje udeležencem, tako velikim kot malim podjetjem, potrebna znanja glede okoljskih vidikov. Je ustrezna podlaga za pridobivanje certifikata ISO 14001. 

“Pozitivno stran projekta Ekoprofit vidim tudi v tem, da se podjetja tako med seboj spoznavajo, predstavljajo svoje delo, dosedanje ocene glede okoljskih vidikov ter izmenjujejo izkušnje. Na delavnicah projekta Ekoprofit sodelujejo tuji strokovnjaki svetovalci, ki nas seznanjajo z načinom dela in izkušnjami tujih podjetij pri uveljavljanju okoljskih ciljev, kar nam bo zelo koristilo pri nadaljnjem delu.”

 

Številke največ povedo  

V Avstriji izvajajo Ekoprofit že enajst let in imajo zbirko odličnih zgledov, ki kažejo, kako je mogoče prihraniti ob hkratni skrbi za okolje. Za pokušino navajajo samo rezultate dveh podjetij.  

 

V neki pivovarni so v štirih letih prihranili:  
- 195.000 kW toplotne energije,

- 81.500 kubičnih metrov vode,

- 16.500 kubičnih metrov odplak,
- 112 ton utekočinjenega naftnega plina in zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za 3700 ton.  

 

Prihranek v denarju je znašal 1,6 milijona šilingov. 

Družinski hotel pa je v obdobju od 1997 do 1999 prihranil:  
- 30 ton kurilnega olja in
- 50 odstotkov čistilnih sredstev.  

Prihranek v denarju je znašal 535.000 šilingov.