Zakaj franšizing v Sloveniji ne zaživi

Avtor: Barbara Humar Gerbec | Objava: 08.03.2010

Medtem ko v tujini franšizing cenijo kot varnejši model podjetništva, ga imamo pri nas za manjvrednega.


Barbara Humar Gerbec, solastnica in direktorica mednarodnega franšiznega sistema Linea Snella: »Velik problem, s katerim se v našem podjetju soočamo praktično vsakodnevno, je tudi nizka pripravljenost bank za financiranje franšizojemalcev.«

Podjetje Linea Snella Co. je pričelo s franšiznim poslovanjem v letu 2007. Prvo franšizno enoto smo odprli v začetku leta 2008, do danes pa jih imamo 10, od tega 8 v Sloveniji in 2 na Hrvaškem. V letu 2010 načrtujemo pospešeno mednarodno širitev s postopnim vstopom na razvite, predvsem evropske trge.
 
Vstopati na tuje, razvite trge, kot slovensko podjetje že samo po sebi ni preprosto. Še toliko težje pa je po naših dosedanjih izkušnjah vstopati kot slovenski franšizodajalec. Če bi imeli sedež v državi, ki je večja, prepoznavnejša, predvsem pa kjer je franšizing dobro razvit in prepoznan kot pomemben dejavnik za razvoj podjetništva, bi bilo zagotovo veliko lažje.
 
Težave, s katerimi se redno soočamo, so v veliki meri povezane prav s slabim poznavanjem franšizinga kot specifičnega poslovnega modela tako s strani potencialnih franšizojemalcev kot tudi nekaterih obstoječih franšizodajalcev. Upala bi si trditi, da kar nekaj domačih franšiznih sistemov ne izpolnjuje niti temeljnih pravil franšiznega poslovanja in pogosto ne deluje v skladu z evropskim franšiznim kodeksom.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *