Zavarovanje plačil z asignacijo

Avtor: | Objava: 08.11.2004



Eden večjih problemov pri poslovanju podjetnikov je zavarovanje plačil. Izmed številnih možnosti zavarovanja plačil je v določenih primerih uporaben tudi pravni institut asignacije. Institut asignacije je sicer v prvi vrsti namenjen poravnavanju obveznosti, vendar je v določenih primerih zelo primeren tudi kot sredstvo za zavarovanje plačil.  

Pravni institut asignacije je v smislu zavarovanja plačil uporaben predvsem v tistih primerih, ko ste prepričani, da je za izpolnitev pogodbe bolj kot vaš poslovni partner – dolžnik, sposoben kateri od njegovih poslovnih partnerjev – dolžnikov.  
 
Kaj je pravzaprav bistvo asignacije in v kakšnem primeru lahko asignacija služi tudi kot instrument zavarovanja plačil:  

Predpostavljajmo, da dobavljate blago ali storitve vašemu poslovnemu partnerju, ki je relativno majhna in plačilno rizična pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki z vaše strani dobavljenega materiala oz. storitev ne more niti plačati z avansnim plačilom, niti ga zavarovati na drug način (npr. z bančno garancijo …). Po drugi strani pa je ta vaš poslovni partner upnik kapitalsko močne pravne osebe, s katero je varno poslovati in ji zaupate. V takem primeru je mogoče, v kolikor se seveda s takim dogovorom strinjajo vsi trije »vpleteni« (vi, vaš dolžnik in dolžnik vašega dolžnika), skleniti dogovor o asignaciji.  

Bistvo dogovora (pogodbe) o asignaciji je v tem, da bo v medsebojnem dogovoru treh oseb vaš dolžnik pooblastil svojega dolžnika, da na njegov račun nekaj izpolni vam kot upniku!
 
 
Na ta način boste prišlo do neposrednega poplačila s strani dolžnikovega dolžnika. Še posebej opozarjamo, da je tak način zavarovanja plačil uporaben samo v primerih, ko imate utemeljeno prepričanje, da je dolžnik vašega dolžnika plačilno sposobna oseba, zoper katero bo mogoče uspešno uveljavljati pravna sredstva v primeru, da plačila prostovoljno ne bo izvedel. 

Pravica prejemnika nakazila, da zahteva od nakazanca izpolnitev, zastara v enem letu.
Če rok za izpolnitev ni določen, začne zastaranje teči, ko nakazanec sprejme nakazilo; če ga je sprejel, preden je bilo dano prejemniku, pa takrat, ko je temu dano. 
 
Uvedba stečaja nad premoženjem nakazovalca ima po samem zakonu za posledico preklic nakazila, razen v primeru, če je nakazanec sprejel nakazilo pred uvedbo stečaja in če ob sprejemu ni vedel in ni bil dolžan vedeti za stečaj.
 
Pravni posel asignacije temelji še na številnih dodatnih pravnih oz. predpostavkah, ki jih določa Obligacijski zakonik in ki so lahko v posameznih situacijah zelo pomembne. Zaradi tega predlagamo, da se pred sklepanjem tovrstnih poslov posvetujete z vašim svetovalcem.  
 
PRAVNI VIR:
Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"