Zgodba o zaposlenih, ne le o lastniku

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 08.10.2014

»Nisem ravno navdušen, da pišete zgodbo le o meni kot podjetniku. Podjetje brez prav vsakega zaposlenega posebej, ne velja nič. Uspeh podjetja je zelo odvisen od njih. Morda bi bilo bolj zanimivo, da bi pisali zgodbe o njih, o ljudeh, ki so zaposleni v podjetjih in tvorijo celoto posamezne podjetniške zgodbe,« me je z rahlim ugovorom sprejel Borut Lenardič, ustanovitelj in direktor podjetja Optacore.


Borut Lenardič: »Želimo umirjeno rasti, vztrajati pri doseganju vedno večje dodane vrednosti na zaposlenega, razvijati nove tehnologije in širiti paleto novih izdelkov, stare pa nadgrajevati in izboljševati ter tako ostati konkurenčni in zanimivi za svoj krog kupcev.«

Ko sem prišel v njegovo pisarno v Fužinah ob Ljubljanici, kjer ima Optacore v delu nekdanje tovarne Totra svoje poslovne in proizvodne prostore, je bil ravno na koncu pogovora z mladeničem, ki se je potegoval za delo. Kakšen je današnji mladi kader, sem vprašal, ko je morebitni novi bodoči sodelavec odšel. Ima dovolj znanja in zagona za dober začetek delovne kariere? »Baza znanja po dokončanju šolanja pri nas je sicer razmeroma solidna, predvsem pa je odvisna od posameznika in njegovega razumevanja izobraževanja. Se šola oziroma študira zaradi pridobitve naziva? Ali zato, da bo prišel do znanja? Torej niso samo izobraževalne institucije oziroma sistem odgovorne za kakovost kadra, ki iz njih prihaja. Marsikomu ob koncu študija, čeprav ima veliko strokovnega znanja, sicer manjka kakšno od osnovnih znanj. Recimo nujno je, da se zna jasno izražati in da ima dobre analitične sposobnosti. Nekdo, ki dela v razvoju, mora znati svoje ugotovitve in sklepe tudi razumljivo razložiti in zapisati. Če tega ne zna, je neuporaben, saj bi moral zaposliti še nekoga, ki bi znal njegove ugotovitve razumeti in spraviti v pisno obliko,« se razgovori Borut Lenardič.

 

Pomanjkanje specializiranih znanj

 

Prepričan je, da bi morali imeti diplomanti tehničnih strok, inženirji, več znanja, bolj poglobljeno znanje. Bolonjska stopnja po njegovih izkušnjah praviloma ne zadostuje, vsaj on pričakuje od takega diplomanta več - vsaj magisterij. »Človek, ki ne študira tisto, kar ga zanima, ali opravlja delo z nezanimanjem, je neuporaben,« neusmiljeno - kot je neusmiljen podjetniški trg in trg delovne sile - poudarja sogovornik.

 

»Kljub razmeroma razvejanemu in solidnem sistemu izobraževanja je slovenski bazen znanja za zahtevnejša napredna znanja premajhen. Če bi pri nas rabili strokovnjaka za materiale, ki jih potrebujemo za naš razvoj, ga v Sloveniji, kolikor vem, ne bomo našli, ker preprosto nimamo institucije, ki bi ga znala izobraziti za tako specifično znanje. V našem podjetju smo namreč že tako specializirani, da nam splošno izobraženi strokovnjak ne zadostuje. Torej bi se morali obrniti v tujino, po študenta, ki bi nam prinesel potrebno znanje. A pripeljati k nam tujca in zanj pridobiti vsa potrebna dovoljenja je spet druga zgodba; po mojih izkušnjah nepotrebno zapleten, čas in živce jemajoč postopek. Če tujec zna metati ali brcati žogo, dobi takoj vse potrebne papirje za bivanje in delo pri nas; povejte mi prosim, zakaj je športnik iz tujine bolj potreben Sloveniji kot inženir,« se mimogrede dotakne enega od problemov, na katere pri svojem delu naletijo podjetniki v naši domovini.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"