|
|
||
Zmagovanje z domišljijo in tehnologijoBianca Žvorc Morris je že pri šestnajstih začela raziskovati tujino, trinajst let je nato živela v New Yorku, potem sta se z možem preselila v Nemčijo. Za svojo blagovno znamko BeeZee EcoKid in BeeZee Design je že prejela nagrade, med drugim za najboljši trajnostni projekt v Evropski uniji ter dve nagradi za ekološko modno oblikovanje v Nemčiji in Avstriji.
Leta 1999 se je Bianca Žvorc Morris preselila v Veliko Jabolko, od koder je na daljavo uspešno končala študij arhitekture. Vmes je začela prodajati svoje slike, katerih kupci so bili v večini znanci njenega bivšega moža - znani pisatelji, glasbeniki - nato je kot stilistka celo skrbela za videz slednjih. »Očitno je res, kar pravijo. Dober glas seže v deveto vas. Ljudem je bilo všeč, kar delam, in so me priporočili drugim,« je pojasnila. Svojo poslovno kariero je nadaljevala v modnih agencijah kot umetniška direktorica in fotografinja, oblikovala je albume in DVD-je za glasbenike in skladatelje, spletne strani itd. Sodelovala je z več kot 27 različnimi podjetji, a prvo resno in redno službo je na priporočilo svoje učiteljice dobila pri agenciji Scholastic, njena naloga pa je bila priprava aplikacije, ki je omogočala slepim ali gluhim otrokom, da so se lahko naučili brati in dobro sporazumevati. Naslednja tri leta so bila izjemno naporna. V oglaševanju je delala več kot 16 ur na dan, prostih vikendov ni poznala. »Dejstvo je, da je treba v New Yorku res garati, še posebej, ker je ogromno konkurence, poleg tega je tudi zelo enostavno izgubiti službo, ker je odpuščanje in najemanje delavcev izjemno lahko, saj je precej manj birokracije kot pri nas. Tam delodajalcu ni treba imeti nobenega konkretnega razloga, da da zaposlenega na cesto. Je pa res, da najboljši, najbolj talentirani in najbolj pridni vedno zmagajo ter da zveze ali pridobljena izobrazba ne pomagajo, kot je to značilno v Sloveniji.«
S podjetjem iz Koebenhavna je izdelovala ilustracije za protihrupne okrasne ekološke akustične plošče za otroke, ki so jih uporabljali v skandinavskih šolah, vrtcih, univerzah, pediatričnih oddelkih, poleg tega je bila še vedno aktivna v oglaševalskih vodah. Njeno trdo garanje se je izplačalo, saj si je prislužila dovolj, da je vložila denar v dodatno šolanje. »Dve leti ekskluzivnega šolanja na MFA computer arts SVA Manhattan, ki velja za tretjo najboljšo šolo na svetu, stane 98.000 dolarjev, poleg tega je treba za stanovanje odšteti še najmanj 1000 dolarjev mesečno, za hrano prav tako, če ne še več. Slovenske šole niso tam nič vredne, zato sem morala delati sprejemne izpite iz angleščine in potem še 5 ur pisati esej ter pripraviti portfolio. Izmed 600 ljudi jih vzamejo v ta oddelek samo 30 na leto, a na srečo se mi je takoj uspelo vpisati. Končala sem z odliko in moje diplomsko delo je potem predstavljalo šolo,« je upravičeno ponosno razložila podjetnica.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|