Davkoplačevalkov dnevnik: Davčna (ne)morala

Da bi lahko definirali, kaj je davčna morala, moramo najprej omeniti davčno utajevanje. Davčno utajevanje je značilno za vse davčne sisteme po svetu, zato to ni nekaj, kar bi se dogajalo samo v Sloveniji. Odvisno je predvsem od davčne stopnje, višine kazni, možnosti odkritja utaje, vrednot v družbi in s tem od posameznikove nagnjenosti k tveganju.  

 

Davčno moralo bi lahko opredelili kot odnos zavezanca do davčne utaje - gre za subjektivni odnos davčnega zavezanca do davčne utaje. O visoki davčni morali govorimo, če ima davčni zavezanec zelo negativen odnos do davčne utaje, če pa davčna utaja za davčnega zavezanca ne pomeni spornega dejanja, je njegova davčna morala nizka.  

Ob zbiranju predlogov za reformo davčnega sistema v Sloveniji veliko slišimo o davčnih stopnjah (tudi o uvedbi enotne davčne stopnje), predlagajo se nove davčne olajšave in ukinjajo nekatere trenutno veljavne, govori se o vplivu davkov na razvoj gospodarstva in o konkurenčnih prednostih države. Zelo malo ali nič pa se ne govori o davčni morali. V povprečju je davčna morala toliko večja, kolikor več možnosti imajo državljani, da po neposrednih demokratičnih poteh vplivajo na davčno zakonodajo. Kje smo v Sloveniji na tem področju, si bo vsak odgovoril sam. Če bi kot državljani sodelovali pri sprejemanju pravnih norm, ki so podlaga za pobiranje davkov, bi jih prav gotovo laže sprejeli za svoje.