Definicija dela na črno in zaposlovanja na črno ter kazni za omenjene prekrške

Zakonodaja prepoveduje tako zaposlovanje na črno kot tudi delo na črno. Kdaj se šteje, da zaposlujete na črno oz. da delate na črno in vas lahko zaradi tega doleti kazen in kolikšne so predpisane kazni? 

 

Za zaposlovanje na črno se štejejo predvsem primeri, ko:

- pri vas dela delavec, s katerimi niste sklenili pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe o delu ali ko

- zaposlite tujca, ne da bi ob tem upoštevali predpise o zaposlovanju tujcev (npr. delavec nima delovnega dovoljenja). 

Za delo na črno pa se v skladu z zakonodajo se štejejo predvsem primeri, ko pravna oseba:

- opravlja dejavnost, ki je nima registrirane v sodnem registru ali ko

- nima vseh listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, ki jo sicer ima registrirano ali ji je opravljanje take dejavnosti prepovedano.

 

Isto velja tudi v primeru, ko zasebnik (samostojni podjetnik posameznik) opravlja dejavnost, ki ni priglašena pri pristojnem organu oz. nima vseh potrebnih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti ali če posameznik opravlja dejavnost, ki bi jo moral priglasiti oz. pridobiti ustrezno dovoljenje, pa take priglasitve ni opravil oz. dovoljenja ni pridobil.  

Posebna pravila so v Zakonu o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno predvidena za tuje pravne osebe in podjetnike, ki opravljajo delo na področju Republike Slovenije.  

Da bi se torej izognili sankcijam po Zakonu o preprečevanju zaposlovanje in dela na črtno je predvsem pomembno:
- da ste ustrezno registriran kot subjekt opravljanja dejavnosti,
- da imate registracijo prijavljeno za vse dejavnosti, ki jih dejansko opravljate,
- da imate ustezna dovoljenja za opravljanje dejavnosti, v kolikor so le-ta potrebna,

- da imate z zaposlenimi sklenjene ustrezne pogodbe o zaposlitvi in

- imate pridobljena ustrezna delovna dovoljenja, v kolikor sklepate pogodbe o zaposlitvi s tujci.  

Trenutno je višina denarne kazni za delo na črno od 1.000.000,00 do 5.000.000,00 SIT, ne glede na to, ali je kršitelj pravna oseba ali zasebnik. Poleg tega pa je možno izreči tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni pri prekršku, kar konkretno lahko pomeni tudi stroje in material, ki ga je kršitelj uporabljal za izvajanje neregistrirane dejavnosti. 

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (UL RS 36/2000)