Dileme pri obrnjeni davčni obveznosti

Avtor: Mojca Kunšek | Objava: 05.10.2010

Po dobrega pol leta izvajanja mehanizma obrnjene davčne obveznosti v praksi še vedno obstaja vrsta dilem, kdaj se ta mehanizem uporabi in kdaj ne.



Čeprav se spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) uporabljajo že vse od 1. januarja, v praksi še vedno prihaja do številnih dilem, kdaj uporabljati mehanizem obrnjene davčne obveznosti in kdaj ne. Vse leto namreč tečejo številni seminarji, Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) pa je izdala že vrsto pojasnil o posebnostih in tolmačenjih uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti v praksi.
 
Namen uvedbe mehanizma davčne obveznosti, kot ga opredeljuje 76.a člen Zakona o davku na dodano vrednost, je prenos obračuna in plačila davka na prejemnika blaga ali storitve, vendar le, ko je tudi slednji identificiran za namene DDV v Sloveniji, kar pomeni, da mehanizem obrnjene davčne obveznosti ne velja:

- v primeru dobav in storitev osebam, ki niso identificirane za DDV (v teh primerih mora DDV še naprej obračunati in plačati dobavitelj);
- za subjekte, vključene v sistem plačane realizacije.
 
Uporaba tega mehanizma velja le v primeru dobav gradbenih del, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami in posredovanjem osebja v zvezi z izvajanjem navedene dejavnosti ter v primeru dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *