Določitev nujne poti do parcele

Kupec nepremičnine po trenutku, ko je sklenil kupčijo, ugotovi da predmetna nepremičnina nima potrebne povezave z javno cesto oziroma je ta mogoča samo preko zemljišča drugega lastnika. Ko se je z njim poskušal dogovoriti o prehodu preko njegovega zemljišča, le ta s tem ni soglašal. Na kakšen način lahko doseže vzpostavitev povezave z javno cesto? 

Če med lastnikoma nepremičnine brez poti in lastniki sosednjih nepremičnin ni možen dogovor o poti, lahko tako pot, ki jo strokovno imenujemo tudi nujna pot, dovoli sodišče v nepravdnem postopku. Tako se srečamo z dvema nasprotujočima se interesoma - na eni strani je interes lastnika tiste nepremičnine, ki potrebuje nujno pot (gospodujoče zemljišče), na drugi strani pa interes lastnika zemljišča, preko katerega naj bi ta pot potekala (služeče zemljišče). Pri tem bi se prvemu z ustanovitvijo nujne poti omogočila povezava z javno cesto, medtem ko bi drugemu bile s tem povzročene stalne ali pa občasne motnje omejevanja ter škoda. Če bi škoda, ki nastane z ustanovitvijo nujne poti, presegala koristi, ki nastanejo z ustanovitvijo nujne poti za tako imenovano gospodujoče zemljišče, sodišče ne bi dovolilo ustanovitve nujne poti. 

Vsebinsko gledano gre v konkretnem primeru za stvarno služnost, ki nastane s pravnomočno odločbo državnega organa. Sodišče bo pri odločanju o upravičenosti zahtevka po določitvi nujne poti presodilo, ali v konkretnem primeru obstajajo zakonsko določeni pogoji, ki opravičujejo izdajo tovrstnega sklepa. Tako morajo na eni strani obstajati ekonomski interesi upravičenca (nemožnost uporabe nepremičnine zaradi pomanjkanja potne zveze ali če je uporaba povezana z nesorazmernimi stroški), na drugi strani pa zakon ščiti tudi interese lastnika služeče svari, ko pravi, da mu ne smeta biti znatno onemogočena oziroma ovirana izkoriščanje in uporaba služečega zemljišča. 

Pri vprašanju vsebine predloga za določitev nujne poti sodišča je potrebno opozoriti, da je sodišče vezano na predlog in v primeru, da poti ni mogoče dovoliti tam, kjer je bilo predlagano, le tega zavrne. Predlagatelj lahko predlaga tudi več možnih rešitev, od katerih sodišče ugodi tisti, ki najbolj ustreza postavljenim kriterijem. 

Sodišče v izdanem sklepu natančno določi potek nujne poti (skica nujne poti je sestavni del sklepa), način uporabe ter višino denarnega nadomestila.  

Nujna pot se namreč ne ustanovi brezplačno, upravičenec je zavezancu dolžan plačati primerno nadomestilo, v katerem je poleg realne vrednosti zemljišča potrebno upoštevati škodo, ki nastane ter realno zmanjšanje vrednost nepremičnine. 

PRAVNI VIR:

Stvarnopravni zakonik (UL RS 87/2002)