Donacije in odlog plačila davka oškodovancev v naravni nesreči

Avtor: Mojca Kunšek | Objava: 11.04.2014

V času poravnavanja davčnih obveznosti kaže spomniti, da imajo davčni zavezanci tudi možnost, da zaprosijo za odpis ali odlog plačila davka. Pri tem bodo zahtevki oškodovancev v skladu s Navodilom DURS, št. 007-35/2014, obravnavani prioritetno.


Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka določajo 101., 102. in 103. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki določajo pogoje in postopke predložitve zaprosila za odobritev navedenih ugodnosti, vsem pa je skupno, da navedene ugodnosti ni mogoče uporabiti za naslednje vrste obveznosti:

- akontacijo davka;

- davčni odtegljaj;

- prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

- prispevke za zdravstveno zavarovanje;

- obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti;

- izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ;

- obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.

 

Če davčni zavezanec dolguje navedene obveznosti, odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo za te obveznosti kljub naravni nesreči ni možen.

 

Davčni zavezanec - fizična oseba ima možnost odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka na podlagi določb 101. člena ZDavP-2, ki omogoča odpis in delni odpis ter odlog in obročno plačilo davka za največ 24 mesecev, in na podlagi določb 103. člena ZDavP-2, ki omogoča odlog in obročno plačilo davka v krajšem obdobju 12 oziroma 3 mesecev.

 

Dokazno breme je na strani zavezanca

 

Na podlagi 101. člena ZDavP-2 morajo davčni zavezanci za izrabo navedenih ugodnosti načeloma izpolnjevati kriterije glede dohodkov, prihrankov in premoženja zavezanca, vendar pa ima davčni organ tudi možnost dovoliti odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davka tistim davčnim zavezancem, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev glede materialnega stanja, so pa utrpeli škodo zaradi naravne nesreče. Na podlagi 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) lahko namreč davčni organ v primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri tem kaže opozoriti, da je takšna obravnava dovoljena zgolj v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom omenjenih okoliščin in ki jih davčni zavezanec dokazuje z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti (npr. odločba o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči davčnemu zavezancu, poročilo centra za socialno delo o težkem družinskem položaju davčnega zavezanca, odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Dokazno breme je torej na strani davčnega zavezanca, ki mora dokazati vzročno zvezo med naravno nesrečo in ogroženostjo preživljanja. K zahtevku mora davčni zavezanec obvezno priložiti tudi dokazila o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, ter dokazila o morebitnih prejetih sredstvih za popravo škode. Pri tem DURS opozarja na zapadlost davka, saj se v primeru, ko je davek zapadel v plačilo več kot tri mesece pred nastankom naravne nesreče, vloga za odpis, odlog in obročno plačilo davka obravnava po običajnem postopku in kriterijih, torej upoštevaje tudi vse materialne pogoje, kot jih določata ZDavP-2 in Pravilnik. 

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"