Dostop do informacij javnega značaja

Zavezance in prosilce za dostop do informacij javnega značaja seznanjamo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.  

Pravica do informacij javnega značaja omogoča odprto in pregledno delovanje javne uprave ter nadzor nad delovanjem javne oblasti. Spremembe na tem področju so bile potrebne zaradi nekaterih pomanjkljivosti obstoječega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jih je pokazala praksa ter zaradi uskladitve z Direktivo 2003/98/EC glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, ki zagotavlja enakopravno pravico do ponovne komercialne in nekomercialne uporabe informacij javnega značaja. 

 

Obravnavana novela ohranja načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, določa izjeme, zaradi katerih je mogoče dostop zavrniti ter ureja pravno varstvo za primere, ko organ zavrne dostop do določene informacije. 

 

Dosedanji katalog organov, ki so zavezani k posredovanju informacij javnega značaja, bo po spremembah zakona postal del Poslovnega registra Slovenije. S tem bo omogočeno stalno osveževanje podatkov in večja natančnost. Poslovni register je prosto dostopen preko svetovnega spleta. 

Katalog ni zavezujoče, temveč zgolj informativne narave. To konkretno pomeni, da posamezen organ ne more trditi, da ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja zato, ker ni vključen v katalog zavezancev. 

Javni sektor razpolaga z veliko količino informacij, ki pa se trenutno ne uporabljajo večkratno – novela zakona skuša vpeljati prakso, da je informacijo, ki je zbrana in shranjena, mogoče tudi ponovno uporabiti. 

Novela tako dodaja določbe glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, na podlagi katerih ima vsak prosilec pravico, da na svojo zahtevo, pod enakimi pogoji kot druge osebe, pridobi pravico do ponovne informacije javnega značaja, v pridobitne ali nepridobitne namene, pri čemer se za takšno uporabo ne šteje uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog. 

Vsak organ se mora truditi za zagotavljanje informacij v elektronski obliki v čim večji meri, vendar pa nima dolžnosti pretvorbe informacije javnega značaja iz ene v drugo obliko, če bi to pomenilo nesorazmeren napor, ki presega preprostost postopka. 

Spremembe so nastale tudi glede izjem od dostopa do informacij javnega značaja in sicer se uvaja tako imenovani test javnega interesa, s čimer izjeme od dostopa do informacij javnega značaja niso več absolutne temveč relativne in odvisne od konkretnega stanja. 

Uvaja se Centralni katalog, ki bo dostopen preko enotnega državnega portala e-uprava, s čimer se uporabnikom olajša ugotavljanje, kateri organ razpolaga z določeno informacijo. 

Po novem mora organ, ki zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne, zaradi pravic intelektualne lastnine tretje osebe, v odločbi navesti osebo, ki razpolaga s pravicami intelektualne lastnine ali pa vsaj navesti osebo, od katere je organ pridobil svoj obseg pravic intelektualne lastnine. 

 

Vlada bo predpisala okvirni stroškovnik za posredovanje informacij in podrobnejše pogoje za oblikovanje cene za ponovno uporabo informacij; vsak posamezen organ bo v tem okviru določil svoj stroškovnik in omogočil prost dostop do njega vsakemu prosilcu za dostop do informacij javnega značaja.  

VELJAVNOST:
Od 15.7.2005. 

PRAVNI VIR:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS 61/2005)
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS 24/2003)