Dostop do podatkov o bančnih računih slovenskih družb in posameznikov v Avstriji

Znatno število slovenskih pravnih oseb in posameznikov ima odprte bančne račune v Avstriji. Kaj se zgodi v primeru, če želi slovenski davčni urad ali državni tožilec pridobiti informacije o bančnih računih osumljenca v Avstriji? 

Poleg Švice, Luksemburga in Liechtensteina spada Avstrija med države, v katerih se bančna tajnost ščiti v kar največji možni meri. Varstvo bančne tajnosti je urejeno tako na ustavnem nivoju, kot tudi z zakonskimi določbami, ki jih je možno spreminjati le z dvotretjinsko večino glasov poslancev.   

 

Načeloma velja, da je avstrijskim finančnim ustanovam prepovedano razkriti kakršnekoli informacije glede poslovanja s strankami.  

Tuji organi lahko pridobijo vpogled v zadeve, ki spadajo v sfero bančne tajnosti, le pod naslednjimi pogoji:

- če je v tujini zoper imetnika računa uveden kazenski ali finančni postopek in
- če ima Avstrija z državo, iz katere je imetnik računa, sklenjen sporazum o pravni pomoči (z Slovenijo je takšen sporazum sklenjen).  

Tuji organ lahko pridobi informacije od avstrijske banke le pod pogojem, da razpolaga s konkretnimi podatki o določenem bančnem računu. V praksi to pomeni, da mora tuji organ navesti konkretno številko računa, bančno geslo, predložiti dokumentacijo o računu ipd.. To pomeni, da abstraktno poizvedovanje po celi državi in pri vseh bankah ni dopustno. 

 

V praksi banke zelo nerade dovolijo vpogled v poslovno razmerje s svojo stranko in zato vloge za vpogled v poslovanje preko določenega računa obravnavajo precej restriktivno. Vsak sklep avstrijskega sodišča, s katerim se odreja, da mora določena banka dovoliti vpogled v konkretni bančni račun, z vidika pravne veljavnosti preveri pravnik konkretne banke. Banka ima tudi možnost, da se pritoži zoper sklep sodišča, ki ji odreja vpogled v poslovanje preko računov, ki jih vodi za svoje stranke.  

 

Zakon o bankah (Avstrija), 38. člen (Bankwesengesetz)

Avstrijski uradni list (Bundesgesetzblatt) št. 532/1993