Etažni lastnik ne vplačuje sredstev v rezervni sklad

Stvarnopravni zakonik je kot novost med drugim uvedel obveznost etažnih lastnikov, da ustanovijo rezervni sklad in vanj redno vplačujejo sredstva. Kaj lahko stori upravnik stanovanjske ali poslovne zgradbe, če posamezni etažni lastnik noče vplačevati sredstev v ta sklad? 

V primeru, če posamezni etažni lastnik noče vplačevati sredstev v rezervni sklad, ga mora upravnik stavbe pozvati, naj plača svoj prispevek.  

Zakon določa, da se šteje poziv upravnika za verodostojno listino, kar pomeni, da je možno zoper neplačnika vložiti predlog za izvršbo. Sklep o izvršbi bo sodišče izdalo zgolj na podlagi izvršilnega predloga in poziva upravnika za plačilo sredstev.  

Zakon pa daje etažnim lastnikom še drugo varstvo v primeru, če kateri od njih noče vplačevati sredstev v rezervni sklad. Zakon namreč določa, da na posameznem delu v etažni lastnini obstoji stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov. Stvarno breme obstoji do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad in ima najboljši vrstni red. To pomeni, da se bo v primeru prodaje obremenjene nepremičnine iz kupnine najprej poplačalo to stvarno breme, šele potem bodo poplačane ostale terjatve. Ker v tem primeru stvarno breme nastane že na podlagi zakona, ga ni potrebno vpisovati v zemljiško knjigo. 

PRAVNI VIR:
Stvarnopravni zakonik (UL RS 87/2002)