Izvršba na transakcijski račun

Ste upnik precej zadolženega dolžnika, od katerega svojih terjatev ne boste izterjali drugače, kot da vložite predlog za izvršbo. Ob vložitvi le tega ima dolžnik odprt le en transakcijski račun. Ali morate po vložitvi predloga za izvršbo sami ves čas paziti, da dolžnik morebiti ni odprl kakšnega novega računa, preko katerega izvaja vse svoje denarne posle? 

V lanskem letu je bila sprejeta novela Zakona o plačilnem prometu. Do uveljavitve le te je dolžnik, ki je imel svoj transakcijski račun obremenjen oziroma blokiran zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi sklepa o izvršbi oziroma zavarovanju, enostavno odprl nov transakcijski račun pri drugi organizaciji za plačilni promet in preko nje nemoteno posloval dalje. Možnost poplačila terjatve je bila na ta način minimalna. Upnik je sicer do konca izvršilnega postopka lahko predlagal izvršbo na novo odprte transakcijske račune, vendar pa je moral ves čas paziti in spremljati register transakcijskih računov pri Banki Slovenije. 

Z novelo je prišlo do spremembe, saj organizacija za plačilni promet ne sme odpreti transakcijskega računa osebi, ki je imetnik transakcijskega računa, v zvezi s katerim je, zaradi pomanjkanja sredstev na njegovem računu, na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje ali zakona, ki ureja davčni postopek, vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo. Tako mora vsaka organizacija za plačilni promet, pri odpiranju novega transakcijskega računa, v registru transakcijskih računov pri Banki Slovenije najprej preveriti, ali ima bodoči komitent poravnane vse svoje obveznosti iz sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju. Če tega pogoja ne izpolnjuje, mu ne sme odpreti novega transakcijskega računa. 

Organizacija za plačilni promet ima tako dolžnost, da v evidenci transakcijskih računov pri vsakem gotovinskem nakazilu posebej preveri, ali ima komitent blokiran kakšen transakcijski račun.  

PRAVNI VIR:
Zakon o plačilnem prometu (UL RS 105/2004)