Kaj pomeni konkurenčna prepoved in kaj konkurenčna klavzula

Delodajalci se s problemom konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule največkrat srečujejo pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, ko delavci ne želijo podpisati pogodbe, ker menijo, da jim v pogodbi določena konkurenčna prepoved omejuje zaposlovanje po prenehanju delovnega razmerja. Kakšna pa je razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo? 

Konkurenčna prepoved pomeni zakonsko prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti v času trajanja delovnega razmerja.  

 

Že sam zakon torej delavcu prepoveduje, da v času trajanja delovnega razmerja opravlja posle, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost delodajalca in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco, ne glede na to kakšno delo opravlja in kakšna znanja pridobiva.  

 

Med trajanjem delovnega razmerja lahko delavec za svoj ali tuj račun opravlja posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, samo na podlagi predhodnega pisnega soglasja delodajalca. Zaradi prepovedi konkurence v času trajanja delovnega razmerja pa delavec ni upravičen do kakršnegakoli nadomestila. 

Konkurenčna klavzula se nanaša na čas po prenehanju delovnega razmerja in velja samo:

- v primeru, če je pisno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi in

- v primeru, če delavec pri svojem delu pridobiva tehnična, proizvodnja ali poslovna znanja in poslovne zveze.  

 

Konkurenčna klavzula se lahko dogovori za največ 2 leti po prenehanju delovnega razmerja in le v primeru, ko delavcu preneha pogodba o zaposlitvi po njegovi volji ali krivdi.  

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po volji delavca, če z delodajalcem sklene sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oz. kadar delavec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi. Krivdni razlogi na strani delavca pa so podani, če delavec krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in je zaradi navedenega podan razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ali za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. 

 

Če delavec spoštuje konkurenčno klavzulo in mu je zaradi navedenega onemogočena pridobitev zaslužka, primerljivega njegovi prejšnji plači, je delodajalec dolžan delavcu, izplačevati denarno nadomestilo, ki pa mora biti že vnaprej določeno v pogodbi o zaposlitvi. ZDR določa najnižje denarno nadomestilo, ki mora znašati najmanj 1/3 povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. 

 

 

Zakon o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002)