Podjetnik logo
 

Kako zaščititi model ali vzorec?

Avtor: Dušan Borštar | Objava: 10.03.1994

Postopek je razmeroma poceni in precej bolj učinkovit, kot si morda mislite.



Z modelom se zavaruje vsakomur vidna nova zunanja oblika določenega industrijskega ali obrtnega izdelka oziroma njegovega dela.

Z vzorcem se zavaruje vsakomur vidna nova slika ali risba, ki se da prenesti na določen industrijski ali obrtni izdelek oziroma njegov del.

Tako sta v obstoječem slovenskem Zakonu o industrijski lastnini opredeljena pojma modela in vzorca. V splošnem je možno reči, da je vzorec tridimenzionalna oziroma prostorska, vzorec pa dvodimenzionalna oziroma ravninska stvaritev. Obe zvrsti spadata med znake razlikovanja, ki omogočajo razpoznavnost ali medsebojno ločljivost izdelkov na trgu. Zaradi poenostavitve bo v nadalje-vanju v pretežni meri obravnavana zaščita modela, pri čemer bo vse navedeno v bistvu veljalo tudi za vzorec.

Zaščititi je možno stvaritve, ki so nove, kar v skladu z obstoječo zakonodajo pomeni, da se bistveno razlikujejo od tistih, ki so bile bodisi že prijavljene bodisi drugače dostopne javnosti v Republiki Sloveniji. Zaščititi ni možno stvaritev, katerih objava bi nasprotovala zakonu ali morali, stvaritev, ki vsebujejo državni ali drug javni grb, zastavo ali emblem, ime ali kratico, imena kake države ali mednarodne organizacije ali znak, ki jih posnema (razen z dovoljenjem pristojnega organa zadevne države ali organizacije), in stvaritev, ki prikazujejo podobo kake osebe (razen z njeno privolitvijo).

Pomembna možnost, ki jo daje obstoječa zakonodaja, je ta, da lahko z eno samo prijavo zahtevamo zaščito do 100 izvedb določenega izdelka oziroma modelov, ki so uvrščeni v isti razred ustrezne mednarodne klasifikacije. Na ta način so stroški zaščite sicer še vedno v premem sorazmerju s številom izvedb, vendar pa so občutno nižji, kot bi bili v primeru, če bi veljalo načelo "en model - ena prijava".
Zahtevo za zaščito modela je smiselno vložiti, ko je izdelek še nov, ko se torej še ni pojavil na trgu, sejmih ali podobnih predstavitvah, kjer bi ga lahko ugledale oči javnosti. Pri tem sicer obstajajo nekatere izjeme, o katerih pa bi potencialnim prijaviteljem odsvetoval kakršnokoli razmišljanje, ne da bi se prej posvetovali s patentnim zastopnikom. O tem, kateri modeli so že bili ali so še zaščiteni, se je možno pozanimati, kar je priporočljivo ob vsakem novem prodoru kateregakoli izdelka na katerikoli trg. Po drugi strani so zbirke tovrstnih podatkov prava zakladnica idej za vsakega ustvarjalca in najboljše zdravi-lo proti ponovnemu odkrivanju Amerike.

Postopek

Zaščito modela je možno pridobiti na osnovi ustrezne zah-teve, ki jo je treba na predpisan način in v skladu z ustreznim pravilnikom v pisni obliki vložiti pri Uradu za varstvo indu-strijske lastnine. Ker so trajanje postopka za pridobitev zaščite, učinkovitost same zaščite in tudi drugi dejavniki nepos-redno odvisni od strokovnosti in "izdelanosti" omenjene zahteve, je smiselno in zelo priporočljivo, da zadevo poverite primernemu patentnemu zastopniku, najbolje tehnične stroke. Ko so izpolnjeni omenjeni formalni pogoji za zaščito modela, Urad v svojem uradnem glasilu objavi podatke o modelu. Z dnem objave prične teči tri-mesečni rok, v katerem zainteresirani (na primer konkurenčna podjetja) lahko ugovarjajo podelitvi zaščite oziroma registraciji modela. Če ugovorov ni ali se izkažejo kot neutemeljeni, Urad model registrira, kar pomeni, da je tak model zaščiten, zaščita pa teče od dneva vložitve prijave. S pridobitvijo zaščite prija-vitelj doseže izključno pravico (monopol) izkoriščanja na ozemlju veljavnosti zaščite. Zaščita traja do 10 let, pri čemer jo je možno po preteku prvih 5 let podaljšati za nadaljnjih 5 let.

Na osnovi prijave za zaščito modela v Sloveniji je možno pričeti postopke za zaščito modela tudi v drugih državah. Če ustrezne prijave tudi v drugih državah vložimo v roku največ 6 mesecev od vložitve prijave v Sloveniji, je možno praktično povsod (ali natančneje v vseh državah, ki so podpisnice Pariške konvencije) uveljaviti prednostno pravico z dnem vložitve slo-venske prijave.

Za zdaj slovenska prijava oziroma zahteva za priznanje modela žal še ne more biti hkrati tudi zahteva za mednarodno registracijo modela, kar bi zlasti pri ambicioznejših projektih, kjer bi želeli model zaščititi v mnogih državah, občutno pocenilo in poenostavilo postopek. V tolažbo lahko rečemo, da so ustrezne priprave za realizacijo tega cilja že v teku, in če bodo uspešne, naj bi bili tovrstni postopki izvedljivi še v letu 1994.

Oblika sploh ni nepomembna

Naj še enkrat poudarimo, da se zaščita modela vselej nanaša zgolj na zunanjost izdelka, na njegovo zunanjo površino, silhueto oziroma obris, skratka na zunanjo podobo izdelka. Po vsej verjet-nosti pa prav na osnovi tega prevladuje prepričanje, da je z modelom možno zaščititi samo "design", torej zunanjo obliko v čisto estetskem smislu ali model, ki je plod dolgotrajnega dela in neštetih skic ali osnutkov industrijskega oblikovalca. Nadalje obstaja prepričanje, da se je zaščitenemu modelu z majhnimi spremembami možno izogniti oziroma ga obiti, vendar v resnici ni tako. Prav to prepričanje marsikoga odvrne od namena, da bi svoj izdelek sploh poskusil zaščititi. V nadaljevanju bomo skušali zadevo osvetliti z več zornih kotov.

V zvezi z zaščito modela je treba poudariti, da dimenzije, barve in materiali modela oziroma izdelka, razen izjemoma, niso predmet zaščite. Zaščita teh elementarnih lastnosti izdelka pravzaprav za prijavitelja pomeni predvsem omejitev območja zaščite - zakaj in s kakšnim motivom bi želeli zaščititi na primer zgolj 20 cm visoko plastenko iz PVC rumene barve? Iz tega je možno po drugi strani razbrati, da se zgolj z majhnimi spre-membami ni možno kar tako izogniti zaščitenemu modelu.

Nadalje bo za marsikoga pomemben podatek, da zaščita modela v ničemer ni omejena zgolj na estetske stvaritve. Četudi je med zaščitenimi modeli veliko, verjetno največ izdelkov, pri katerih je zahtevana zaščita prav tistih značilnosti, ki izdelku zago-tavljajo ustrezen estetski videz (na primer sodoben, svojski, prilagojen kakemu modnemu trendu in podobno), obstaja veliko zaščitenih izdelkov, pri katerih je zahtevana zaščita določenih oblikovnih značilnosti, ki imajo za posledico vse kaj drugega, tudi čisto tehničnega ali drugače uporabnega. Skratka - zaščita modela ni primerna le za vaze, lestence, stole ali ohišja akustičnih aparatov, temveč je lahko zelo in povsem dovolj učinkovita na primer tudi pri cevnih kleščah, zobati letvi ali zapahu vrat pralnega stroja, torej povsod, kjer je pomembna zunanjost, oblika izdelka. Pri tem resda ne ščitimo funkcional-nosti izdelka, pač pa zgolj obliko, vendar v takih primerih sama oblika omogoča ustrezno funkcionalnost. Funkcionalnost je namreč običajno le posledica določene oblikovne ali tehnične zasnove izdelka. Ker je zaščita modela v splošnem občutno cenejša od postopka za priznanje patenta, se lahko v takih primerih (še zlasti, če nam 10-letno trajanje zaščite zadostuje) izognemo nepotrebnim stroškom.

Licenčna pogodba je določnejša od avtorske

Pomemben motiv za zaščito modela je lahko tudi prodaja licence za izkoriščanje modela. Podrobnosti v zvezi z licenčnimi pogodbami bodo sicer opisane kdaj drugič, ob tej priložnosti pa lahko rečemo, da je po tej poti možno zaslužiti tudi v primeru, kadar kreator ni hkrati tudi "industrialec", ki bi lahko nepos-redno materializiral stvaritve in denar služil s prodajo izdelkov. V sedanjih razmerah, ko podjetjem primanjkuje programov in je mnogo ustvarjalnih državljanov vsaj formalno brezposelnih, je to v obojestranskem interesu, zato so podani izvrstni pogoji za nakup oziroma prodajo stvaritev v obliki licenčnih pogodb. Kajti pri "razvoju izdelka", na primer po pogodbi o delu, je vselej veliko nedorečenosti in zavitosti v meglo, razen tega pa ima a priori vsaka stran drugačen interes glede nakupa oziroma prodaje mačka v žaklju. V nasprotju s tem je predmet licenčne pogodbe, kadar gre za prodajo prijavljenega oziroma zaščitenega in s tem tudi natančno določenega modela, zelo dobro definiran in je maček torej lahko brez nadaljnjega vsakomur na vpogled.

Kupci ločujejo izdelke po zunanjosti

Znaki razlikovanja, kamor poleg blagovnih znamk in še neka-terih zvrsti industrijske lastnine sodijo tudi modeli in vzorci, imajo velik marketinški pomen. Povprečen kupec - ki ni avtomehanik in tako ali tako nikoli ne more prešteti ventilov v avtomobilskem motorju ali do dese-tinke sekunde natančno preveriti deklariranega pospeška vozila - kupuje pravzaprav avtomobil na osnovi njegove zunanjosti ali zunanjosti njegovih vsakomur vidnih sestavnih delov, v znatni meri pa tudi na osnovi na določenem področju uveljavljene blagovne znamke. Prav tako lahko v blagovnici značilna embalaža še kako loči izdelek od izdelka, saj v večini primerov v škatlo ne moremo pogledati. Če bi bili zelo neposredni, bi rekli, da kupec kupuje škatlo s špageti in ne špagetov v njej. Podobno je pri televizorjih, pohištvu, tekstilu, nakitu, kozmetiki, skratka povsod v prodaji na drobno.

Tržno zanimivi in s tem uspešni znaki razlikovanja, z modeli in vzorci vred, so bili in bodo tudi v prihodnje iz različnih motivov izpostavljeni posnemanju. Posnemanje je seveda dovoljeno - kadar ni prepovedano. Pravno-formalno pa je prepovedano zgolj, če je podeljena zaščita. Pravočasna zaščita je zagotovo najboljši recept proti morebitnim zlorabam. Podobno, kot nam je vsem že v krvi, da ob odhodu od doma zaklenemo vrata, nam bo - kot je tistim izkušenejšim onstran Karavank že desetletja - moralo priti v kri tudi "zaklepanje" naših dosežkov in ne nazadnje - tudi spoštovanje tuje lastnine.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *