Kdo določa vrednost nepremičnine pri obračunu davka na promet nepremičnin

V pravnem prometu z nepremičninami se je pogosto dogajalo, da so pogodbene stranke znižale dejansko ceno nepremičnin z namenom, da bi se izognile davčnim obveznostim (davku na promet nepremičnin). Tako so npr. stranke v pogodbo napisale nižjo ceno od dejansko dogovorjene, da bi s tem znižale osnovo za odmero davkov na promet nepremičnin.

Na tako ravnanje se je odzval tudi zakonodajalec in v spremenjenem Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet z nepremičninami določil način, kako davčni organ ukrepa v primeru, da v pogodbi določena cena ne ustreza tržni ceni nepremičnine.

 

Zakon je v primerih, ko ocenjena vrednost nepremičnine ne ustreza dejanski ceni, davčnemu organu omogočil, da sam opravi postopek odmere vrednosti nepremičnine, ki služi za odmero davka. Davčni organ bo vrednost nepremičnine, ki služi za odmero davka, ocenil tako, da bo ocenil vrednost nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem pravnem prometu v času, ko se odmerja davek od nepremičnine.

 

Seveda obstoja možnost, da se zoper tako odmero - v kolikor je nerealna - stranke pritožijo, vendar bo neplačilo odmerjenega davka pomenilo, da nepremičnine ne bo mogoče vknjižiti v zemljiško knjigo na novega lastnika.

Od 1.10.2002.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin (UL RS 67/2002)

Zakon o davku na promet nepremičnin (UL RS 57/99)