Ko študent na delo gre ...

Avtor: Valentina Franca | Objava: 11.01.2005

Kaj od 1. januarja 2005 nalaga novi Zakon o dohodnini študentom in delodajalcem? Koliko bo odslej študent dejansko prejel od tistega, kar boste vi plačali študentskemu servisu?



Delodajalcem študentje velikokrat pomenijo cenejšo delovno silo ter možnost »krpanja« delovnega procesa pri pomanjkanju delavcev. Novi Zakon o dohodnini je posegel tudi na področje študentskega dela ter s tem naložil nove obveznosti tako študentom kot delodajalcem. Ker je to sila aktualna tema, začnimo z njo.  

Nove obveznosti delodajalcev po 1. 1. 2005  

Študenti bodo morali po novem zakonu plačati akontacijo dohodnine in oddati dohodninsko napoved v vsakem primeru. Doslej se je akontacija dohodnine plačala, če je bil presežen določen znesek na napotnico, na primer za mesec december se je plačala akontacije dohodnine za zneske nad 152.104,67 tolarjev. Po 1. 1. 2005 se bo akontacija dohodnine plačevala ne glede na višino študentskega zaslužka na napotnici:
- za zneske do 74.000 tolarjev bo akontacija znašala 12,5 % zaslužka
- za zneske nad 74.000 tolarjev bo akontacija znašala 25 % zaslužka. 

Od študentskega zaslužka se bodo pred izračunom odšteli normirani stroški v višini 10 % zaslužka. V tabelah predstavljamo, kako se bo obračunal zaslužek na napotnici in koliko denarja bo študent dejansko dobil. Dohodnino bodo odvajali študentski servisi! Za delodajalce se tukaj formalno ne bo nič spremenilo, kako bo pa dejansko nižji zaslužek študentov vplival na cene njihovih storitev oziroma njihovo pripravljenost na delo, pa komentiramo v nadaljevanju.    

Zaslužek na napotnici 74.000,00 SIT
-normirani stroški 10% - 7.400 SIT
=davčna osnova 66.600 SIT
-akontacija dohodnine 12,5% - 8.325 SIT
Nakazilo na račun 65.675,00 SIT
 
Zaslužek na napotnici 74.001,00 SIT
-normirani stroški 10% - 7.400,10 SIT
=davčna osnova 66.600,90 SIT
-akontacija dohodnine 25% -16.650,23 SIT
Nakazilo na račun  57.350,78 SIT

Doslej delodajalcem ni bilo treba nikogar obveščati, kateri študent dela pri njih. Poskrbeti so morali le, da je študent priskrbel napotnico z dnem začetka dela. Novost po 1. 1. 2005 je, da bodo morali delodajalci o študentskem delu obveščati Inšpektorat za delo ter Davčno upravo RS ter jima predložiti napotnice. Zakon namreč pravi, da delodajalec, ki zaposli dijaka ali študenta na podlagi napotnice študentskega servisa, mora o tem, s predložitvijo napotnice, obvestiti Davčno upravo RS in Inšpektorat RS za delo najpozneje na dan začetka dela. Napotnica mora poleg podatkov, predpisanih z drugimi predpisi, vsebovati tudi davčno številko delodajalca, študenta ali dijaka in študentskega servisa. V zakonu o dohodnini ni sicer predvidenih sankcij za delodajalca, ki tega določila ne bi spoštoval. Pričakovati je, da bodo inšpektorji ob ugotovitvi te morebitne kršitve uporabili sankcije določene v Zakonu o davčnem postopku.  

Obveščanje Inšpektorata in Davčne uprava bo imelo vidne posledice pri običajnih inšpekcijskih pregledih inšpektorjev za delo. Kajti ti bodo imeli zbirko podatkov o delu študentov in bodo že pred inšpiciranjem v podjetju natanko vedeli, ali in koga ima podjetje zaposleno kot študenta. Če se bodo njihovi podatki razlikovali z dejansko ugotovljenim stanjem v podjetju, bodisi bo na napotnico delala druga oseba bodisi napotnica študenta ni bila posredovana, bodo sledile sankcije, saj se to obravnava kot delo na črno. Inšpektor za delo ob ugotovljeni tovrstni kršitvi ukrepa s predlogom sodnika za prekrške. Pravna oseba ali zasebnik, ki je kršil določbo zakona o prepovedi zaposlovanja na črno, se kaznuje z denarno kaznijo od enega do pet milijonov tolarjev. Poleg tega lahko inšpektor za delo takoj na kraju prekrška kaznuje pravno osebo, zasebnika ali posameznika z denarno kaznijo 100.000 tolarjev. Za osebo, ki dela prek tuje napotnice, sankcije v predpisih, ki jih nadzira inšpektorat za delo, niso predvidene. Vendar pa, kot razlagajo na inšpektoratu za delo, lahko o zlorabi obvestijo študentski servis. V inšpektoratu menijo, da je potrebno in smiselno, da se tudi delodajalec pred začetkom dela študenta prepriča o njegovi identiteti, saj on odgovarja, če pri njem dela prek napotnice študentskega servisa druga oseba, ki je navedena na napotnici. V Inšpektoratu prav tako ocenjujejo, da bo nova zakonska rešitev pripomogla k lažjemu odkrivanju raznovrstnih kršitev na področju dela študentov in dijakov.   

Kako bo potekalo obveščanje? 

Tehnična rešitev trenutno še ni dognana, vendar kot pravijo v Inšpektoratu, sodelujejo z Davčno upravo RS pri pripravi nekaterih tehničnih rešitev glede obveščanje. Predvideva se, da bo potekalo bodisi prek elektronskih obrazcev bodisi po pisni poti. Posebna pazljivost bo potrebna pri pisanju oziroma prepisovanju podatkov na obrazec. Če se pripeti napaka, bo treba tako Inšpektorat kot Davčno upravo obvestiti o popravku, kar pomeni dodatno delo. Na Inšpektoratu obljubljajo, da bo izdano Navodilo o vsebini in načinu obveščanja, kar bo (po sprejetju) objavljeno tudi na spletnih straneh obeh organov in tako dostopno vsem uporabnikom.    

Kaj pravijo študentski servisi? 

V javnosti se je šušljajo o povišanju urnih postavk, kajti študentom se bo tekoči neto zaslužek zmanjšal zaradi plačevanja akontacije dohodnine. V študentskem servisu in agenciji za zaposlovanje Atama pravijo, da bo to dejstvo vsekakor vplivalo na povpraševanje študentov po prostih delih, saj bodo ti pred očmi imeli takojšen neto zaslužek, torej zaslužek po plačani akontaciji, s katerim bodo tudi pokrivali svoje življenjske in druge stroške. Tako pri Atami sklepajo, da bo posledica tega večje povpraševanje po delih z višjimi urnimi postavkami. Tako bodo pod pritiskom delodajalci glede višine urnih postavk pri slabše plačanih delih.  

V E-študentskem servisu so podobnega mnenja, saj predvidevajo, da bo med podjetji ter študenti prišlo do manjših usklajevanj oziroma pogajanj za zvišanje urnih postavk. Ocenjujejo, da zvišanje ne bo preseglo spodnje stopnje akontacije dohodnine, to je 12,5 %, urne postavke, nekje med 5 in 10 %, odvisno predvsem od razporeditve ponudbe in povpraševanja ter od pogajalskih moči v določenem delu trga tovrstne delovne sile. Nasprotno Študentski servis Borštnikov trg (Ljubljana) meni, da se ne bi smele povišati urne postavke za začasno in občasno delo študentov, kajti v vsakem primeru določajo urne postavke podjetja, ki dela ponujajo.
 
Kako izbrati primernega študenta?

Delovne navade ima 20 do 30 odstotkov študentov


Predvsem je to odvisno od tega, za kakšno delo iščemo študente. Če gre za nezahtevno delo je najbolje delovati po načelu, kdor prvi pride, prvi melje. Kajti ni smiselno veliko časa zapraviti za branje prošenj ali razgovore, če potrebujete na primer razkladanje tovornjaka. Če pa je oglas na študentskem servisu za zahtevna dela, ki so nujna in pomembna sestavina podjetja, potem je zelo priporočljivo izpeljati nekoliko formalen postopek, podoben postopku zaposlovanja delavca.

Predvsem je treba jasno označiti pogoje, na primer absolvent ekonomske fakultete, ter navesti zahtevana znanja ali izkušnje, na primer poznavanje računalniškega okolja, tekoča angleščina in podobno. Tako že sami študentje naredijo selekcijo in zmanjšujejo izbiro podjetjem. Smiselno je določiti datum in naslov (ki je lahko tudi elektronski), kam naj naslovijo prošnjo ter življenjepis. Po obravnavi slednjih je koristen pogovor s kandidati, kajti osebni stik je zelo pomemben, ko vključujemo novega člana. Predvsem pa lahko pri takem pogovoru sklepamo, da bi se na primer eden izmed dveh kandidatov, ki imata enake kvalifikacije, veliko bolje obnesel v kolektivu.

Pričakovanja študentov

Študenti v predvsem pričakujejo redno in ustrezno plačilo ter tudi zanimanje za zaposlene in za njihovo delo.

Aleksandra Furlan, absolventka angleščine, pravi, da ji je profesionalnost delodajalca zelo pomembna. »Pet let že poučujem angleščino, nekateri delodajalci mi niso redno plačevali, zamujali so s plačilom, se izgovarjali, da niso prejeli napotnice, poleg tega pa je bilo delo premalo ovrednoteno. Sedaj pa študentski servisi zalagajo zaslužke, kar je zelo pozitivno,« dodaja.

Podobnega mnenja je Mitja Kolbe, absolvent Fakultete za elektrotehniko, ki ravno tako pričakuje redno plačilo za opravljeno delo po dogovorjenih postavkah. »Dejstvo pač je, da večina študentov dela prek študentskega servisa, da bi si zagotovila sredstva za preživljanje. Poleg tega menim, da je od delodajalca pričakovati spoštovanje študenta. Študentje smo za delodajalce veliko cenejši in priročnejši. Toda dela, ki jih opravljamo, so pogosto zelo strokovna, in če sta obe strani zadovoljni s sodelovanjem, je upravičeno pričakovati, da se bo njuno sodelovanje po končanem študiju nadaljevalo v obliki delovnega razmerja.«

Izkušnje delodajalcev

Kaj pa pravijo delodajalci? Matevž Krivec, direktor podjetja Bematrade, d.o.o. iz Ljubljane pravi, da vedno posegajo po delu študentov prek študentskega servisa. Razlogi so predvsem cenejša delovna sila kot redno zaposleni, večja prožnost ter možnost odpovedi dela. »Izkušnje z delom študentov so različne. Tisti, ki imajo delovne navade (tudi fizične) se obnesejo, drugi manj. V mojem primeru se je izkazalo, da je takih z navadami med 20 % in 30 %. Največja razlika med zaposlenimi delavci in študenti je v odgovornosti. Sicer pa ne gre posploševati, kajti zelo odvisno je, katerega zaposlenega primerjam s katerim študentom.«

Marina Cerar iz podjetja Ino Grafično podjetje, d.o.o., Celje ima različne izkušnje s študenti. Nekateri so bili zelo pridni, iznajdljivi in prizadevni, z nekaterimi pa so se celo predčasno razšli zaradi slabega dela. »Študentje nimajo delovnih izkušenj, ki jih zaposleni imajo. Vendar to lahko kompenzirajo z zanimanjem, marljivostjo ter prizadevnostjo. Imeli smo tudi primer, ko smo zaposlili tehnologa, ki je pred nastopom delovnega razmerja pri nas delal dve leti v času počitnic preko študentskega servisa. Ocenili smo ga kot kvaliteten bodoči kader in nismo razočarani.«

Marina Cerar pa tudi meni, da je na tem področju bilo treba narediti red, ker so številni delodajalci izkoriščali možnost napotnic za delo delavcev, ki niso bili študenti in so delali prek napotnic študentov.
Ali lahko študenta štipendiram?

Seveda, vendar je treba upoštevati 99. člen novega Zakona o dohodnini, ki pravi, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana mesečno štipendistu za študij v Sloveniji do višine minimalne plače, za študij v tujini pa do višine minimalne plače, povečane za 60 %. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Če pa štipendija presega navedeni znesek, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega določen znesek.
Delodajalec in študent

1.
S študentom se denimo domenite za honorar 1.000 SIT/uro in sicer skupno za 74 ur.

Dogovor: 74.000 SIT

2.
Dejansko boste za vsako uro oziroma na vso vsoto plačali še posredovanje študentskega servisa (10 ali tudi nekaj več odstotkov).

Cena študentskega servisa:
74.000 SIT + 10 % =
74.000 SIT + 7.400 SIT =
81.400 SIT

3.
Študentski servis vam bo izstavil račun, na katerem bo dodan že davek na vsoto za njihovo posredovanje (ne pa na delo študenta), torej:

81.400 SIT + 20 % od 7.400 SIT =
81.400 SIT + 1.480 SIT =
82.880 SIT

4.
Če primerjamo še izračun plačila v tabelah, ugotovimo, da bo študent pri vsotah do 74.000 SIT za svoje delo prejel cca 80 % od tega, kar boste vi plačali študentskemu servisu.

5.
Pri vsotah nad 74.000 SIT za študentsko delo pa bo študent prejel le cca 70 % od tega, kar boste vi plačali študentskemu servisu.


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"