Komu poplačati terjatev, ki jo je upnik odstopil tretji osebi

V pogodbenih razmerjih – še posebej na področju gospodarskega prava – se pogosto dogaja, da se terjatve prenašajo naprej na tretje osebe. Ti prenosi so dovoljeni, razen v primeru, če se stranki že v pogodbi dogovorita drugače.  

Postavlja se vprašanje, komu mora dolžnik izpolniti obveznost, da bo obveznost veljavno izpolnjena in bo s tem dolžnik v celoti prost svoje obveznosti. Obligacijski zakonik vzpostavlja naslednja pravila. 

Ko je dolžnik s prenosom terjatve seznanjen, jo je dolžan izpolniti osebi, na katero je terjatev prenešena in ne več prvotnemu upniku. Če bi jo v tem primeru izpolnil prvotnemu upniku, bi njegova obveznost do prevzemnika terjatve še vedno obstajala in bi jo moral izpolniti. Tako bi dolžnik lahko prišel v znatno nevarnost, saj bi imel prevzemnik terjatve do njega še vedno terjatev, čeprav je dolžnik svojo obveznost že poravnal prvotnemu upniku.   

Le v primeru, da dolžnik s strani upnika (še) ni obveščen o odstopu terjatve tretji osebi, lahko dolg poravna prvotnemu upniku in s tem izpolni svojo obveznost. 

Gospodarske pogodbe so edina izjema od zgoraj navedenega pravila. V primeru gospodarskih pogodb namreč prenos terjatve učinkuje tudi v primeru, da se pogodbeni stranki predhodno dogovorita drugače. Vendar je v tem primeru dolžnik prost svoje obveznosti tudi v primeru, da dolg poravna prvotnemu dolžniku (odstopniku terjatve).

 

Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)