Menična izvršba

Gospodarska subjekta na trgu skleneta pogodbo, s katero se subjekt A zaveže subjektu B dobaviti določene artikle, slednji pa se zaveže za to plačati v pogodbi določeno ceno. Ob sklenitvi posla subjekt B kot garancijo za poplačilo terjatve predloži subjektu A bianco menico. Subjekt B ob zapadlosti terjatve svoje pogodbene obveznosti ne izpolni. Kako bo subjekt A dosegel poplačilo na podlagi menice? 

Menica je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek. Njene sestavne dele, način prenosa upnikovih pravic in način uveljavljanja teh pravic urejajo predpisi meničnega prava (skupek predpisov o menici). Menica je torej listina, izdana v predpisani obliki, s katero ena oseba izda drugi nalog, da v določenem času in v določenem kraju plača določeno vsoto denarja osebi, imenovani v tej listini, ali osebi po njenem nalogu, pri čemer se tudi sama zavezuje plačati vsoto, če le tega ne bi storila oseba, na katero se glasi nalog. 

 

Bianco menica je menica na meničnem blanketu, na katerem upnik namenoma ni izpolnil enega bistvenih sestavnih delov z namenom, da ga izpolni kdo drug. Menični blanket običajno podpišeta izdajatelj in akceptant in ga izročita upniku s pooblastilom, da menični blanket izpolni in uporabi v svojo korist. 

 

Imetnik bianco menice, ki je bila izdana v zavarovanje neke terjatve, katera ob zapadlosti ni bila plačana, ima izpolnjene vse predpostavke za njeno vnovčitev. Kakšen je postopek vnovčitve menice je odvisno od klavzul, ki jih menica vsebuje. 

1. Če ima menica klavzulo »brez obvestila«, meničnemu zavezancu (trasatu) ni potrebno čakati na obvestilo trasanta (dolžnika) o akceptiranju oziroma plačilu menice. Pripis takšne klavzule pa sicer nima nobenega pomembnejšega menično pravnega pomena. 

2. Pomembnejša pa je klavzula »brez protesta«. Protest menice je dokazilo o tem, da je imetnik menice slednjo trasatu predložil v pravem času in na pravem kraju zaradi sprejema ali plačila in je formalni pogoj za regres. Protest je javna listina, ki jo izda notar in v kateri potrjuje, da menični zavezanec ni izpolnil ene ali več meničnih obveznosti (ni sprejel menice, je ni plačal, ni bilo opravljeno določeno menično opravilo, ...). Oseba, ki menico protestira, si s protestom zagotovi dokazilo o tem, da je pravočasno, a brez uspeha, opravila določena menična opravila. Protest je pogoj za uveljavljanje regresnih pravic. Imetniku menice brez protesta, le te ni potrebno protestirati, da bi pridobil na protest vezane pravice.

Zakon o izvršbi in zavarovanju določa, da se izvršba za izterjavo denarne terjatve dovoli na podlagi verodostojne listine. Kot ena izmed vrst verodostojnih listin pa je opredeljena tudi menica s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve. Temeljna predpostavka za izvršbo menične terjatve na podlagi verodostojne listine je, da ima imetnik v rokah menico z vsemi bistvenimi sestavnimi deli. Če ima imetnik v rokah več menic, mora imeti v rokah menico, ki je plačljiva in se številka menice ujema z navedbo, katera menica je plačljiva. Menica mora vsebovati originalne podpise trasanta, akceptanta in drugih meničnih zavezancev, kot so avalisti in indosant. Menica ne sme biti poškodovana ali amortizirana, menična terjatev pa ne sme biti zastarana.

Prednost predloga za izvršbo na podlagi menice je v:
- hitrosti postopka in
- omejenosti ugovorov zoper sklep o izvršbi. 

Opozoriti velja, da v tem primeru zamudne obresti tečejo po vloženem predlogu za izvršbo od dneva protesta dalje, zato je ta datum potrebno označiti tudi v predlogu za izvršbo. 

Za izvršbo na podlagi protestirane menice je pristojno okrajno sodišče po plačilnem kraju. 

PRAVNI VIR:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 40/2004)