Na kaj paziti pri e-pogodbah?

Avtor: Boštjan J. Turk | Objava: 07.09.2009

Če pogodba ni ročno podpisana, ne pomeni, da ne velja.



Mnenja o tem, ali je ultratehnološki napredek, ki ga je v zadnjih dveh desetletjih povzročila informacijska tehnologija, res tako pozitivno vplival na življenjski in poslovni ritem vseh nas, so seveda različna. Težko bi se v celoti strinjali z IT-navdušenci, da se od njenega revolucionarnega prihoda tam nekje ob koncu osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja tako v medčloveških kot tudi v poslovnih odnosih cedita zgolj med in mleko.
 
A vendar moramo po drugi strani priznati, da je informacijska tehnologija v poslovne odnose in v poslovne procese prinesla velik napredek, ki se kaže v preprostejšem, hitrejšem in varnejšem poslovanju subjektov na trgu. Eden izmed pomembnejših segmentov tega napredka je tudi pojav (v tujini že zelo uveljavljenih) e-pogodb, o katerih bomo spregovorili v nadaljevanju.
 
Kaj je e-pogodba?
 
Predvsem je treba jasno poudariti, da pri e-pogodbi ne gre za posebno vrsto pogodbe, ampak samo za nov način sklepanja pogodbe. Načela, ki so uveljavljena v pogodbenem pravu (soglasje volj, sposobnost, možnost, dopustnost …), ostajajo v e-pogodbenih razmerjih nespremenjena, z nekaterimi specifičnostmi elektronskega poslovanja. Tudi za e-pogodbo tako velja, da je sklenjena v trenutku, ko je dano soglasje volj pogodbenih strank. Ker pa elektronsko poslovanje v glavnem spremljajo specifične okoliščine (pogosto se stranki ne vidita in ne poznata), je zelo koristno, da se še pred sklenitvijo pogodbe prepričata o nekaterih pomembnih elementih pogodbenega odnosa – denimo, zakaj želi nasprotna stranka skleniti pogodbo, ali svojo voljo sploh izraža svobodno, ali je njena izražena volja skleniti pogodbo sploh prava oziroma resnična. Vsi ti elementi namreč vplivajo na veljavnost pogodbe. Če se denimo izkaže, da je ena od strank kupila fotoaparat prek e-ponudbe, pa se pozneje izkaže, da je bila taka ponudba zavajajoča (prodajalec fotoaparata je denimo v oglasu omenjal dvakrat nižjo ceno od tiste, ki jo je kupec potem zares plačal), lahko govorimo celo o prevari prodajalca, kar povzroči, da taka pogodba sploh ne more biti veljavna. 

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *