Najem ali oddaja poslovnega prostora brez preglavic

Avtor: Boštjan J. Turk | Objava: 08.02.2013

Na katera zakonska določila in na katere pasti morajo paziti tako najemniki kot tudi najemodajalci ob sklepanju najemne pogodbe za poslovni prostor, da jim najemno razmerje ne bi povzročalo izgube dragocenega časa in nepotrebnih stroškov.



Zaradi gospodarske krize, pa tudi zaradi visokih cen nepremičnin, si predvsem manjša podjetja in samostojni podjetniki ne morejo privoščiti, da bi za svojo dejavnost kupili lastne poslovne prostore. Posledica tega je, da poslovne prostore vzamejo v najem za določeno obdobje.  

Najem poslovnih stavb in poslovnih prostorov ureja »metuzalem« med zakoni, saj je z manjšimi dopolnitvami v veljavi že vse od leta 1974 (!), kar pa še ne pomeni, da je slab, saj se kar dobro prilagaja aktualni poslovni realnosti.  

V skladu z zakonom nastane najemno razmerje s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom, ki pa mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer ne velja.  

Kakšen prostor izroči najemodajalec? 

Zakon določa, da mora najemodajalec najemniku izročiti poslovni prostor v takem stanju, v kakršnem bi ga moral skladno s pogodbo izročiti, kar pomeni, da zakon raven urejenosti poslovnega prostora prepušča pogodbeni ureditvi med najemodajalcem in najemnikom. Če sta se, denimo, najemodajalec in najemnik v pogodbi dogovorila, da mora biti ob začetku najemnega razmerja za pisarno le-ta opremljena z vso primerno infrastrukturo (ogrevanje, pisalna miza, telefon, internet, sanitarije), pa manjka le eden od teh elementov, velja, da najemodajalec ne izpolnjuje najemne pogodbe, najemnik pa ima zaradi tega na voljo dve alternativni možnosti: lahko odstopi od pogodbe, lahko pa sam uredi poslovni prostor tako, da bo ta v stanju, v kakršnem bi ga moral najemodajalec izročiti v skladu s pogodbo. Prav tako lahko od najemodajalca zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je zaradi tega utrpel.    

Kako je s popravili? 

Če med najemnim razmerjem nastane potreba, da se v poslovnem prostoru izvrši kakšno popravilo, ki bremeni najemodajalca, mu mora najemnik to brez odlašanja sporočiti in mu omogočiti za to popravilo razumen rok, denimo dva tedna. Če najemodajalec v danem roku ne izvede popravila, pa zakon najemnika dodatno zaščiti: v tem primeru lahko namreč najemnik popravilo izvrši sam in od najemodajalca zahteva povračilo stroškov za tako popravilo, ki jih sme pobotati tudi z najemnino. Če pa bi se morda odločil, da popravila ne želi izvesti, lahko celo odstopi od pogodbe.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *