Objava odgovorov na medijske prispevke na spletni strani podjetja

Na spletni strani svojega podjetja imate tudi odgovore, ki ste jih posredovali medijem kot odgovore na njihove medijske prispevke. Ali predstavljajo objave odgovorov na medijske članke na spletni strani zgolj poslovno komuniciranje, ali pa je to že določena oblika medija po Zakonu o medijih? 

 

Gre za situacijo, ko družba sporoča informacije, ki so namenjene poslovnemu komuniciranju, kot je to definirano in izrecno dovoljeno v Zakonu o medijih.  

V pravni teoriji in praksi ni sporno, da pravice in svoboščine, ki se uresničujejo neposredno na podlagi Ustave RS pripadajo tako pravnim, kot tudi fizičnim osebam. Poslovno komuniciranje, kot ga definira Zakon o medijih, je brez dvoma le ena od pojavnih oblik svobode izražanja, ki pripada tudi pravnim osebam, razen v primeru, da so te pravice:
- ali izrecno omejene z veljavno zakonodajo
- ali posegajo v pravice tretjih oseb.  

V konkretnem primeru ne gre niti za situacijo, ko bi bila ta pravica omejena s posebnim predpisom, niti za situacijo, ko bi se posegalo v pravice tretjih oseb. Zakon o medijih izrecno določa, da je poslovno komuniciranje dovoljeno in da poslovno komuniciranje ne šteje za komuniciranje, ki bi imelo za posledico dejstvo, da bi oseba, ki se na tak način izraža, morala to svojo aktivnost izvajati v obliki medija, kot ga definira Zakon o medijih.   

Pojem tako imenovanega poslovnega komuniciranja, kot ga opredeljuje Zakon o medijih, je t.i. nedoločen pravni pojem, katerega vsebina se polni s  prakso in ga je treba razumeti v smislu svobode izražanja izrazito široko in v to vsebino vključevati vsakršno informiranje, ki posredno ali neposredno podpira izvajanje poslovnih ciljev družbe. Vsako izjemo od tovrstnega tolmačenja bi bilo skladno z veljavno sodno prakso potrebno tolmačiti restriktivno. V pojem poslovnega komuniciranja je vključena vsaka komunikacijska aktivnost, ki posredno ali neposredno podpira primarno dejavnost podjetja in je namenjena kateremukoli deležniku (stake-holderju) družbe.  

Že samo dejstvo, da gre za odgovore na medijske članke, je dovolj, da lahko naredimo povezavo, da gre za poslovno komuniciranje deležnikom. Če je namreč zadeva medijsko do te mere zanimiva, da jo mediji objavljajo, to že po definiciji pomeni, da je tovrstno poslovno komuniciranje pomembno vsaj za enega deležnika – za medije, najverjetneje pa je pomembno tudi za druge deležnike poslovnega subjekta (če je bila zgodba pač vredna medijske objave).   

Sama zvrst komunikacijskega sporočila (v konkretnem primeru objava že objavljenega odgovora na medijski članek) nima vpliva na odločanje o tem ali spada določena komunikacija v razred poslovnega komuniciranja ali ne.  Zakon o medijih namreč ne določa, da bi sama zvrst komunikacijskega sporočila privedla do posledice, da bi se komuniciranje iz sfere poslovnega komuniciranja 'preselilo' v sfero medijev. Dejstvo, da gre za objavo medijskega odgovora torej nima nikakršnega vpliva na kvalifikacijo spletnih strani. V tem smislu ni prav nikakršne razlike med npr. objavo izjave za javnost in objavo odgovora na novinarski članek. V vseh primerih gre namreč za uradno stališče osebe (družbe), ki komunicira in ki to stališče sporoča javnosti prek svojih spletnih strani.  

Tovrstno komuniciranje torej po našem mnenju ni pravni temelj za registracijo spletne strani kot medija po Zakonu o medijih, temveč gre za običajno zvrst komuniciranja poslovnih subjektov. 

PRAVNI VIR:
Zakon o medijih (UL RS 35/2001, 54/2002, 62/2003, 73/2003, 16/2004, 123/2004)