Odškodninska odgovornost delodajalcev

Avtor: Boštjan J. Turk | Objava: 09.06.2009

Delodajalec oziroma direktor podjetja lahko odškodninsko odgovarja na podlagi dejanske krivde, lahko pa tudi objektivno, če ne poskrbi za varno delo.


Kdo bo odgovarjal, če stranki spodrsne? (iStockPhoto)

Zdaj, ko se tudi v Sloveniji srečujemo s posledicami nespametnega »protajkunskega« kapitalizma, za katere po mojem mnenju levji delež krivde nosi država, ki je dopuščala, da je do njegovih ekscesnih oblik sploh prišlo, se zdi umestno nekaj povedati tudi o civilni odgovornosti tistih delodajalcev, ki z različnimi nezakonitimi ravnanji povzročijo škodo pri njih zaposlenim delavcem.
 
Splošno o odškodninski odgovornosti
 
Temeljno pravilo glede odškodninske odgovornosti delodajalcev je zajeto v 184. členu zakona o delovnih razmerjih. Ta določa, da je v primeru, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, delodajalec to dolžan povrniti po splošnih pravilih civilnega prava.
 
Pri odškodninski odgovornosti delodajalca je treba poudariti, da je odgovornost na podlagi krivde pravilo, medtem ko lahko delodajalec objektivno odškodninsko odgovarja le izjemoma. Pri presoji krivdne odgovornosti delodajalca je bistveno, da je ta ravnal nedopustno (da denimo ni ustrezno poskrbel, da je službeni avto, ki ga je uporabljal pri njem zaposleni delavec, brezhiben), da je delavcu nastala škoda (denimo poškodba noge v prometni nesreči) in da je škoda nastala kot posledica delodajalčevega nedopustnega ravnanja (poškodba noge v prometni nesreči je morala nastati prav zaradi pokvarjene sklopke v službenem avtomobilu). Pomembno je, da se krivda delodajalca domneva, zato je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da ni kriv.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"