Odgovornost za škodo v primeru neizpolnitve komisijske pogodbe s strani tretje osebe

Komitente seznanjamo s postopkom, ki ga ureja komisijska pogodba in s tem, kdo je odgovoren za morebitno škodo, ki nastane pri komisijski pogodbi.  

Sklenili ste komisijsko pogodbo. Komisionar je v skladu z vašim naročilom sklenil pravni posel, ki pa ga pogodbena stranka komisionarja ni izpolnila. Ali za škodo, ki vam je nastala, ker  posel ni bil uspešen, odgovarja komisionar? 

S komisijsko pogodbo prevzema komisionar pogodbeno obveznost, da bo v svojem imenu in na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je komitent s pogodbo zaupal, medtem ko se komitent zavezuje, da bo komisionarju izplačal določeno plačilo oziroma provizijo. Komisionar je upravičen do plačila oziroma provizije tudi v primeru, ko to ni izrecno dogovorjeno s komisijsko pogodbo. Ta domneva izhaja iz dejstva, da je komisionar strokovna in specializirna oseba, ki se ukvarja s komisijskim poslom s ciljem zaslužka, zaradi česar ni upravičena domneva o brezplačnosti tega posla.  

Če primerjamo komisijsko pogodbo z drugimi vrstami pogodb, ki spominjanjo nanjo, pridemo do naslednjih ugotovitev:

- razlika od agencijske pogodbe je v tem, da agent opravlja posel v tujem imenu in za tuj račun, agent pa je v trajnejšem poslovnem razmerju s komitentom;
- razlika od posredniške pogodbe je v tem, da posrednik nastopa v svojem imenu in za svoj račun. 

 

Za komisionarja veljajo pri odškodninski odgovornosti načela profesionalne skrbnosti torej skrbnost dobrega strokovnjaka. 

Komisionar si mora z ustrezno profesionalno skrbnostjo prizadevati k sklenitvi pogodbe, ki je predmet komitentovega naročila. Komisionar izpolni svojo pogodbeno obveznost, ko sklene pogodbo s tretjo osebo (komisionarjev sopogodbenik). Vendar pa je cilj komitenta, da komisionarjev sopogodbenik pogodbo izpolni, s čimer je posel tudi uspešno opravljen. 

Vendar pa komisionar za obveznosti svojega sopogodbenika ne odgovarja, ob pogoju, da je ravnal:
- s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (merilo je tipično, normalno ravnanje strokovnjaka z istega področja) in
- skladno s komitentovi interesi.  

 

Komisionar je torej odgovoren je samo v primeru, ko:
- posel sklene s prezadolženim sopogodbenikom, za kar je vedel oziroma bi lahko ugotovil, če bi ravnal s profesionalno skrbnostjo - pri tem moramo kot prezadolženost šteti stanje, ko ni možno pravilno plačilo ne glede na to ali je nezmožnost plačila trajna ali začasna;
- sklene pogodbo v nasprotju z komitentovimi navodili;
- pri sklepanju pogodbe ne ravna z ustrezno skrbnostjo. 

PRAVNI VIR:
Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001, 32/2004)