Odvisnost višine plače od doseganja norme

Od svojih delavcev v proizvodnji zahtevate, da dosegajo določeno normo. V primeru, da rezultati dela niso v skladu z vašimi vnaprej postavljenimi pričakovanji, jim znižate plačo. Ali ima delavec pravico zahtevati izplačilo tistega dela plače, ki ste mu ga odtegnili zaradi nedoseganja norme?  

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki in je sestavljena iz osnovne plače, dodatkov ter dela za delovno uspešnost. Delodajalec mora pri določanju višine plače upoštevati tudi minimum, ki je določen z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.  

Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti določa, da osnovna plača delavca za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, ki je določena v tarifni prilogi. 

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec dolžan vestno opravljati svoje delo na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je dolžan upoštevati navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Delovna uspešnost delavca se oceni upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. 

 

Delavec mora imeti vnaprej opredeljeno:
- obseg dela, ki se šteje za vnaprej določen rezultat, katerega mora dosegati, da mu pripada po pogodbi o zaposlitvi dogovorjena osnovna plača;
- pod kakšnimi pogoji delavcu pripada del plače za delovno uspešnost.  

Norma (v tem primeru delovna uspešnost), ki jo določi delodajalec, mora biti takšna, da jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo pod enakimi in vnaprej določenimi pogoji.  

Delodajalec ni upravičen do enostranskih dvigovanj norme in posledično nižanja plače na podlagi nedoseganja zvišane norme.  

 

Če delavec resnično ne dosega delovnih rezultatov, ne opravlja dela pravočasno, strokovno in kvalitetno, mu delodajalec lahko zniža plačo, iz razloga nesposobnosti pa mu lahko celo redno odpove delovno razmerje. 

PRAVNI VIR:
Zakon o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002)
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (UL RS 40/97)