Osebni stečaj podjetnika

Število postopkov osebnega stečaja od uvedbe ZFPPIPP dalje raste, kljub temu pa omenjenim postopkom še zdaleč ni videti konca. Postopek osebnega stečaja je namenjen fizičnim osebam, ki kot dolžniki nastopajo bodisi kot potrošnik, podjetnik ali zasebnik. Glede na to, da podjetnik predstavlja fizično osebo in podjetje v eni osebi, in kot tak za obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim premoženjem, tudi osebnim, je insolventni postopek specifičen.

 

 

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je 18. junija 2010 doživel pomembne spremembe, in sicer v delu, ki ureja postopek osebnega stečaja. S spremembo zakona je dolžniku, ki je podjetnik ali zasebnik, kljub začetku postopka osebnega stečaja omogočen vnovičen začetek poslovanja v pravni obliki podjetnika ali zasebnika, ki pa se nadzira in vodi s postopkom osebnega stečaja.

 

Namen osebnega stečaja je izenačitev položajev različnih upnikov, tako da bi dobili plačilo terjatev hkrati in v enakih deležih, ter sanacija nastalega dolžnikovega položaja. Za stečaj podjetnika velja enaka ureditev kakor za fizično osebo, kar pomeni, da je še vedno zavezan dolgovom, ki v okviru stečaja niso poplačani, saj terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, proti dolžniku ne prenehajo niti po koncu stečajnega postopka. Vse to pa velja, če znotraj stečajnega postopka ni izveden postopek odpusta obveznosti.

 

Insolventnost podjetnika nastane, kadar je ta trajneje nelikviden oziroma je dolgoročno plačilno nesposoben. Trajnejša nelikvidnost pomeni, da za več kakor dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več svojih obveznosti v znesku, ki presega dvajset odstotkov njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem letnem poročilu. Dolgoročna plačilna sposobnost pa se predvideva, če je podjetnik prezadolžen in je vsota njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti. Kadar podjetnik zaposluje delavce, pa je stanje insolventnosti neizpodbojno, če podjetnik za več kot tri mesece zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki bi jih moral izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.