Označevanje cen v tolarjih in evrih

Podjetnike, ki se ukvarjajo s trgovino, seznanjamo z Zakonom o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih. 

Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala, da bo prevzela denarno valuto, ki jo uporablja 12 sedanjih članic Evropske unije, ki sestavljajo tako imenovano Evropsko monetarno unijo. 

- inflacija ne sme presegati povprečja inflacijskih stopenj treh držav članic EU z najnižjo inflacijsko stopnjo za več kot 1,5 odstotne točke,
- dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja dolgoročnih obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 2 odstotni točki,
- javni finančni primanjkljaj ne sme presegati 3 % BDP,
- javni dolg ne sme presegati 60 % BDP,
- stabilnost deviznega tečaja se mora vzdrževati vsaj dve leti,
- popolna neodvisnost nacionalne centralne banke. 

 

Slovenija bo evro kot denarno valuto prevzela po scenariju t.i. "Velikega poka", ki predstavlja glavno alternativo uvedbi evra po madridskem scenariju in po katerem uvedba evra sovpada z uvedbo kovancev in bankovcev, obdobje dvojnega obtoka denarja pa je kratko. 

Namen zakona je naravnan predvsem na segment zaščite in ozaveščanja potrošnikov v smislu vrednotenja cen v evrih. 

Zakon je usmerjen predvsem k naslednjim trem temeljnim ciljem:
- omogočiti urejen prehod zamenjave valute;
- postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih;
- s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra; dvojno označevanja cen omogoča potrošnikom nenehno kontrolo nad spremembami cen, kar podjetjem onemogoča vzpostaviti tak mehanizem, ki bi pod krinko uvedbe nove valute omogočil prikrito oz. tiho povečanje cen blaga in storitev, ki bi lahko posledično pomenilo zvišanje inflacije. 

Zakon predvideva tri obdobja dvojnega označevanja cen:
- V prvem, t.i. fakultativnem obdobju, ki nastopi z dnem začetka veljavnosti zakona, lahko podjetja označujejo cene v obeh valutah. To je bilo mogoče že sedaj, vendar pa ni bilo predpisano menjalno razmerje za preračunavanje valut za dvojno označene cene. V kolikor se podjetje odloči za dvojno označevanje v fakultativnem obdobju, mora preračunavati cene za namen dvojnega označevanja po predpisanem menjalnem tečaju (centralni paritetni tečaj ali tečaj zamenjave).

- V drugem obdobju t.i. informativnega dvojnega označevanja cen, morajo vsa podjetja dvojno označevati cene po centralnem paritetnem tečaju. O informativnem dvojnem označevanju cen govorimo zaradi tega, ker menjalni tečaj še ni fiksno določen, obstaja pa tudi možnost, da se menjalno razmerje ob določitvi nepreklicnega tečaja zamenjave spremeni.
- Tretje obdobje je obdobje dvojnega označevanja cen, v katerem je tečaj zamenjave že določen. To pomeni, da ne obstajala več možnost spremembe menjalnega tečaja, kot pri informativnem dvojnem označevanju. 

Skozi ta obdobja dvojnega označevanja cen naj bi se potrošnike čimbolj pripravilo na vrednotenje in uporabljanje nove valute kot plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji. 

Zakon bo imel razmeroma kratek rok veljavnosti, saj bo po končanem obdobju uvajanja evra in dvojnega označevanja cen postal brez pravne veljave. 

Informativno označevanje cen se začne izvajati 1. marca 2006 in se konča na dan določitve zamenjave tečaja. 

Zakon v 7. členu določa izjeme, ko informativnega označevanja cen ni potrebno izvajati na način, kot ga sicer zakon določa. Izjeme so predvidene za:

- bencinske servise;
- kataloško prodajo;
- oddelke mesnic, delikatese, ribarnice in kruha;
- prodajo preko prodajnih avtomatov;

- prodajo knjig in založniških izdelkov;
- igrah na srečo;
- mala podjetja;
- obrtnike;
- kmete in
- podjetja, ki ponujajo blago in storitve za sklenitev pravnega posla, pri katerem se cene, vrednost terjatve ali obveznosti izkazujejo v evrih. 

Zakon natančneje določa, na kakšen način izvajajo dvojno označevanje cen zgoraj navedene izjeme. 

Če se bo ob izvajanju zakona pokazalo, da bi informativno dvojno označevanje cen predstavljalo nespremenljivo tehnično ali gospodarsko obremenitev ali nesorazmerno visoke stroške za podjetja zaradi vrste ali načina ponujanja blaga ali storitev, daje zakon ministru za gospodarstvo pooblastila, da s podzakonskimi predpisi sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi se bo dosegel namen zakona. 

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona bo opravljal Tržni inšpektorat RS. 

Zakon predvideva naslednje sankcije:  Samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za prekršek z globo 200.000 tolarjev, pravna oseba pa z globo 300.000 tolarjev, če:

1. na vidnem mestu ne obvesti potrošnika, da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem tečaju, kot je določeno v 4. členu tega zakona;

2. pri preračunavanju valut za namen dvojnega označevanja cen ne uporablja menjalnega tečaja, ki je določen v 4. in 5. členu v zvezi s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
3. ne označi cen na način, kot je to določeno v 6. in 7. členu tega zakona;
4. denarnih zneskov ne zaokrožuje na način, kot je to določeno v drugem odstavku 9. člena tega zakona;

5. ne izstavi računa, kot je to določeno v 10. členu tega zakona. 

Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 

Informacije, ki jih vsebuje prispevek, so le delna predstavitev obravnavanega zakona. Natančnejši podatki in postopki so določeni v citiranih predpisih. 

VELJAVNOST:
Od 26.11.2005. 

PRAVNI VIR:
Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (UL RS 101/2005)