Pasti pri gradnji objektov

Avtor: Boštjan J. Turk | Objava: 02.09.2011

Slovenska pregovorna racionalnost pri gradnji objektov prepogosto odpove. Gradbena podjetja se pred morebitnimi tožbami lahko zavarujejo s kakovostno pogodbo, vendar ne smejo pozabiti, da imajo tudi naročniki določene pravice.



Slovenci, ki naj bi veljali za kar racionalne ljudi, pri gradnjah objektov pogosto ravnajo nespametno. Znano je, da je v naši deželi precej prevelikih hiš, ki so jih zgradili za naslednje rodove ali pa iz čiste objestnosti, da bi se pokazali pred sosedi. Pri tem so se neredko »zakreditirali« tudi za več desetletij, potem pa se je izkazalo, da je bila njihova investicija v pomembnem delu stran vržen denar, saj so se otroci odselili, ker so želeli živeli na svojem. Poleg tega vse preveč Slovencev meni, da lahko objekte gradijo kar sami, čeprav za to sploh niso ustrezno usposobljeni. Posledica tega je, da morajo pogosto kaj popravljati ali obnavljati, kar seveda spet stane. Pravniki v praksi opažamo tudi trend naraščanja gradbenih sporov med naročniki in izvajalci, kar je nedvomno posledica tega, da udeleženci gradnje premalo pozornosti posvečajo kakovostno sestavljeni gradbeni pogodbi, ali pa take pogodbe sploh ne podpišejo.
 
Gradbena pogodba
 
Podjetnikom, ki se ukvarjajo z gradnjo objektov, zato toplo priporočamo, da ob naročilu gradnje hiše obiščejo specialista za gradbeno pravo, čeprav jih bo to stalo nekaj evrov. Na ta način bodo namreč vsaj pravno zaščitili svojo storitev in se obvarovali pred morebitnimi tožbenimi zahtevki naročnikov. Izkušeni gradbinci vedo, da se pred začetkom gradnje podpiše gradbena pogodba, ki jo nekateri imenujejo tudi pogodba o izvedbi del ali pogodba o gradbenih delih. Gre za posebno obliko podjemne pogodbe, ki jo ureja obligacijski zakonik.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *