Patentiranje izdelka v Nemčiji in EU-ju

Domnevam, da gre za nov in tehnično napreden (inventiven) izdelek, ki je temu ustrezno konkurenčen in komercialno zanimiv. Obenem tudi domnevam, da ste zanj v Sloveniji vložili nacionalno patentno prijavo, še preden je rešitev postala javnosti dostopna. Le v tem primeru je namreč možno govoriti o novosti rešitve kot enem od pravno-formalnih kriterijev za podelitev patenta.  

Datum vložitve prijave v Sloveniji bo v vašem primeru štel tudi kot datum prednostne pravice, na katerega se bo mogoče sklicevati pri prijavljanju patentov v tujini, vendar samo pod pogojem, če bo vsaka od prijav v tujini vložena v okviru 12-mesečnega roka, ki teče od omenjenega datuma prednostne pravice. Prav tako bo presoja novosti izuma v vseh prijavah izvršena glede na datum prednostne pravice. To pomeni, da mora biti vaša rešitev nova glede na rešitve, ki so bile znane pred datumom prednostne pravice. Temu ustrezno torej predstavitev na sejmu ali prodaja izdelkov po omenjenem datumu na presojo novosti nima vpliva in torej ne pomeni škodljivega razkritja izuma. V tem pogledu imate vsaj teoretično vse možnosti, da patentne prijave v tujini vložite pred junijem 2008, torej v okviru omenjenega 12-mesečnega roka.  

Vendar pa v vašem primeru zajec verjetno tiči v drugem grmu. Z vložitvijo prijave v Sloveniji vam v tujini v smislu patentnega varstva še ne tečejo nikakršne pravice, na primer izključna oziroma prepovedna pravica. Prednostna pravica v domicilni državi sicer sovpada z datumom vložitve prijave, medtem ko v tujini ne pomeni začetka patentnega varstva, pač pa zgolj argument prednosti pred nekom, ki bi pozneje prijavil enak izum, obenem pa tudi procesni datum presoje novosti izuma. Kot formalni datum začetka patentnega varstva pa šteje datum vložitve prijave, kar na primer za Nemčijo pomeni datum vložitve nemške ali evropske ali tudi mednarodne (PCT) prijave, ki jo(jih) vsekakor lahko še vedno vložite na osnovi slovenske prijave, pri čemer pa iz naslova slednje tačas v Nemčiji očitno še ne izhaja nikakršna pravica.  

Žarišče problema je v vašem primeru pravzaprav v tem, da tako kot naša zakonodaja tudi zakoni drugih zahodnoevropskih držav vključujejo določila o tako imenovani »poprejšnji uporabi«. To pomeni, da proti nekomu, ki je še pred vložitvijo patentne prijave v dobri veri že uporabljal izum ali se pripravljal za njegovo uporabo, vaš patent ne bo imel učinka. Ta oseba/družba svoje pravice sicer ne more prenesti na koga drugega, na primer z licenco, vendar pa se nanjo lahko vselej sklicuje navzlic dejstvu, da boste denimo nekoč v Nemčiji pridobili čvrst patent, proti kateremu bo potem ta oseba/družba preprosto imuna.  

 

Vprašanje, kako čvrst bo vaš patent v Nemčiji, je med drugim v veliki meri odvisno tudi od tega, kako konsistentna je vaša prijava, ki ste jo vložili v Sloveniji. Če bi bile pred izvedbo postopkov v tujini smiselne še kakšne dopolnitve in izboljšave same prijave, je vlak zanje tačas verjetno že zamujen. Ne gre namreč prezreti, da je bil vaš izum v juniju 2007 sicer nov, danes pa zaradi predstavitev po sejmih in prisotnosti izdelkov na trgu preprosto ni več nov.  

Položaji, kakršen je vaš, so kar pogosti. V takih primerih, ko konkurenti željno pričakujejo in potem preprosto povzamejo ali kar privzamejo vaše novitete, je vsekakor dobro poskrbeti ne le za dovolj zgodnjo prednostno pravico, marveč tudi za čim zgodnejši datum vložitve prijav v tujini; kar potem konkurentom onemogoča, da bi začeli uporabljati izum ali začeli s pripravami za njegovo uporabo še pred vložitvijo vaše patentne prijave v relevantnih državah.  

Vašemu vprašanju torej sledi nasvet, da za vložitev prijav v tujini ne glede na teoretično razpoložljiv 12-mesečni rok poskrbite čim prej in da torej rešujete, kar se rešiti še da. Ker je ključni trg Nemčija, imate možnost vložiti bodisi nemško nacionalno prijavo bodisi evropsko prijavo ali mednarodno prijavo na osnovi sporazuma PCT (Patent Cooperation Treaty). O tem, katera možnost bi bila za vaš primer optimalna, se vsekakor posvetujte s strokovnjakom.