Poenostavljena prisilna poravnava

Praksa je namreč pokazala, da prisilna poravnava, kot je bila urejena v dosedanjem ZFPPIPP, za segment malega gospodarstva ni bila zanimiva, saj je bila občutno predraga. Na ta način naj bi se namreč na bolj pregleden način doseglo, da upniki in insolventni dolžnik zunajsodno, v predpisani obliki (neposredno izvršljiv notarski zapis) in na predpisan način, sklenejo dogovor o poplačilu.

Novela ZFPPIPP-E poleg poenostavljene prisilne poravnave nadgrajuje tudi obstoječi postopek prisilne poravnave ter spreminja položaj upnikov tako v razmerju do stečajnega dolžnika kot tudi do upravitelja. Dopolnjena in izboljšana je namreč tudi ureditev upniškega odbora in posameznega upnika, delovanje upraviteljev pa je dopolnjeno predvsem v smeri bolj učinkovitega nadzora nad njihovim delom v povezavi z začasno ustavitvijo imenovanja upravitelja v novih zadevah. Uveljavlja namreč institut »izgube zaupanja«, ki bo večinskim upnikom (tj. tistim, ki imajo večino terjatev in večino v upravnem odboru) omogočil izglasovati razrešitev upravitelja in imenovanje svojega upravitelja, ki ga bodo izbrali z nacionalnega seznama upraviteljev.

Predlog novele so pozdravili tako predstavniki delodajalcev kot predstavniki delojemalcev, saj menijo, da predlagane rešitve izboljšujejo zaščito upnikov ter zaostrujejo odgovornost lastnikov in menedžmenta. To namreč pomeni, da se breme prevali na lastnike podjetja, ključne elemente poslovanja, torej blagovne znamke in delovna mesta, pa naj bi s tem ohranili.

Postopek poenostavljene prisilne poravnave odslej ureja novo poglavje Oddelek 4.7: Postopek poenostavljene prisilne poravnave. Postopek poenostavljene prisilne poravnave bo odslej dovoljeno voditi nad:

gospodarsko družbo, ki se na podlagi drugega odstavka 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe;

podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1.

To pomeni, da je postopke prisilne poravnave dovoljeno voditi v primeru:

1. gospodarske družbe, če družba izpolnjuje dve od navedenih meril:

- da čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov in

- da vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov;

2. podjetnika, katerega čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov in hkrati čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov.