Pomen vpisa in izbrisa direktorjev v sodnem registru

Direktorja (poslovodjo) gospodarske družbe so družbeniki imenovali za določen čas. Ker ima direktor tudi pooblastilo za zastopanje družbe, ga je potrebno vpisati v sodni register in ga izbrisati iz registra po preteku mandata.  

 

Ne glede na to, za koliko časa je direktor imenovan, ga je potrebno vpisati v sodni register. Zaradi tega lahko pride zaradi neaktivnosti družbe do situacije, ko je direktorju glede na sklep o imenovanju in sklenjeno pogodbo že potekel mandat, v sodnem registru pa je še vedno vpisan kot direktor družbe.  

Sodišče ni zavezano po uradni dolžnosti spremljati trajanja mandatov zastopnikov družbe in jih po poteku mandata izbrisati iz sodnega registra. To je dolžnost gospodarske družbe oz. novoimenovanega poslovodje. Kakšne bodo posledice v primeru, da direktor, ki mu je mandat prenehal ne bo izbrisan iz sodnega registra? Posledica neizbrisa direktorja je predvsem ta, da je s stališča tretjih oseb, ki bi želele sklepati posle z vašim podjetjem, sicer že bivši direktor še vedno aktualni direktor – ker je namreč še vedno vpisan v register, ki je javna knjiga. Zakon o sodnem registru določa, da osebe, ki se je zanesla na podatke, vpisane v sodnem registru, ne morejo zadeti škodljive posledice. Če bi torej bivši direktor, ki pa je še vedno vpisan v sodnem registru, sklepal posle v imenu podjetja s tretjimi osebami, bi se te osebe lahko sklicevala na dejstvo, da je bila ta oseba kot direktor še vedno vpisana v sodnem registru in da so upravičeno verjele v dejstvo, da je ta oseba še vedno direktor. To pa bi v praksi pomenilo, da bi bilo vaše podjetje lahko zavezano z dejanji bivšega direktorja. Jasno je, da bi bilo tako ravnanje bivšega direktorja protipravno, vendar bi še vedno zavezovalo vaše podjetje in sicer zaradi opustitve dolžnosti, da stanje v sodnem registru uskladite z dejanskim stanjem v družbi.  

 

Če ima družba samo enega zastopnika, je hkrati s sklepom o imenovanju novega zastopnika potrebno sprejeti tudi sklep o razrešitvi prejšnjega zastopnika, tako da je v tem primeru možnost zapletov manjša. Problem pa lahko nastane tedaj, ko ima družba več zastopnikov (direktorjev, prokuristov), tako da njihova imenovanja in razrešitve ne potekajo istočasno. 

Morebitnim zapletom v zvezi s pooblastili za zastopanje družbe se boste najlažje izognili tako, da boste pri pristojnem sodišču takoj prijavljali vse spremembe glede zastopnikov družbe, četudi je v razmerju do družbe zastopnikom pooblastilo za zastopanje družbe prenehalo že zgolj s potekom časa. 

PRAVNI VIR:
Zakon o gospodarskih družbah (UL RS 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/2000, 45/2001, 59/2001, 50/2002, 93/2002)
Zakon o sodnem registru (UL RS 13/94)