Pravica do odpravnine tudi podjetju, ki kot pogodbeni trgovec sodeluje z nemškim partnerjem

Avtor: | Objava: 12.11.2004



V slovenski gospodarski praksi so precej pogosta pogodbena razmerja, ko slovenske gospodarske družbe kot pogodbeni trgovci prodajajo izdelke nemških proizvajalcev. Z vstopom Slovenije v EU je zaradi manjših formalnih omejitev (carinske formalnosti, enotnost trga,…) precejšnje število takih sodelovanj prenehalo (oz. je v postopku zaključevanja), s čimer je nastala slovenskim podjetjem precejšnja poslovna škoda. Zato se postavlja logično vprašanje ali so podjetja v primeru odpovedi take pogodbe upravičena do odpravnine?  

V obravnavanem primeru gre za pogodbeno razmerje med proizvajalcem in t.i. pogodbenim trgovcem. Gre torej za neke vrste kupoprodajno razmerje, kjer slovenski trgovec kupuje izdelke nemškega dobavitelja v svojem imenu in za svoj račun, ter jih v svojem imenu in za svoj račun prodaja naprej končnim kupcem. V konkretnem primeru gre torej za kupoprodajno razmerje, ki mu z regularnim zaključkom načeloma pripadajo odpravnine le v primeru, da so te med strankami izrecno dogovorjene.   

Vendar pa se po nemški sodni praksi v določeni primerih tudi za določene kupoprodajne odnose smiselno uporabljajo določbe o pogodbi o trgovskem zastopanju, ki določa odpravnino v primeru odpovedi pogodbe s strani principala. Pogoji za tako nadomestilo (odpravnino) so izpolnjeni, če je zastopnik pridobil nove stranke ali občutno povečal posle z dosedanjimi strankami.  

Za pogodbenega trgovca se po nemški sodni praksi analogno uporabljajo zakonske določbe o trgovskem zastopniku pod naslednjimi pogoji:
- Da obstaja med pogodbenim trgovcem in proizvajalcem pravno razmerje, ki se ne nanaša samo na razmerje med kupcem in prodajalcem, temveč da je pogodbeni trgovec v tolikšni meri vključen v prodajno organizacijo proizvajalca, da so njegove pravice in obveznosti podobne pravicam trgovskega zastopnika.
- Pogodbeni trgovec mora biti zavezan, da pri prenehanju pogodbenega razmerja med njim in proizvajalcem, le-temu prepusti seznam stalnih strank in informaciji o njih. Sodna praksa v zvezi s tem čedalje bolj ugotavlja, da pri današnjih sodobnih tehničnih sredstvih praviloma ni več potrebno, da pogodbeni trgovec dejansko izroči seznam stalnih strank in informaciji o njih; zadostuje, da  proizvajalec te informacije dejansko dobi. 

Navedena praksa velja v primeru (ki pa je v praksi med slovenskimi in nemškimi podjetji zelo pogosta), da se za presojo razmerij uporablja nemško pravo. Sicer pa velja poudariti, da je ureditev Nemškega trgovskega zakonika (Handelsgesetzbuch, HGB) precej podobna slovenski ureditvi.  

PRAVNI VIR:
Trgovski zakonik ZR Nemčije (Handelsgesetzbuch)
Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"