Pravila pri javnem naročanju

Avtor: Irena Prodan | Objava: 06.04.2012

Zakon o javnih naročilih ZJN2 javna naročila ločuje glede na njihovo vrednost, na tej podlagi pa določa tudi postopke, po katerih se morajo posamezna javna naročila oddati.



Tako določa, da se določbe tega zakona ne uporabljajo za javna naročila blaga ali storitev, katerih vrednost je nižja od 20.000 evrov brez DDV, in za javna naročila gradenj, katerih vrednost je nižja od 40.000 evrov brez DDV (5. odstavek 24. člena ZJN2). Naročniki morajo glede teh naročil voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. Posledica takšne ureditve je, da »neizbranim« ponudnikom v zvezi z oddajo tovrstnih javnih naročil ni mogoče zagotoviti učinkovitega pravnega varstva, kar veliko ponudnikov in strokovna javnost ocenjujejo za problematično. Že pregled razpoložljivih statističnih poročil, oddanih o javnih naročilih v minulih letih, namreč pokaže, da večji del vseh oddanih javnih naročil pomenijo prav ta naročila.  

Pravila javnega naročanja glede izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila so namenjena predvsem temu, da naročnik izbere ustrezen postopek oddaje javnega naročila, od izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila pa so odvisna tudi nekatera nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (na primer dolžnost objave obvestil glede javnega naročila v ustreznem mediju, vprašanje, ali je odpiranje ponudb javno, in podobno).

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *