Pravilno izračunane in izplačane odpravnine

Avtor: Boštjan J. Turk | Objava: 06.06.2014

V teh negotovih časih številni podjetniki razmišljajo tudi o odpuščanju delavcev, saj jim enostavno ne zmorejo več plačevati. Vendar pa tudi odpuščanje ni zastonj, saj delavcu v primeru zaposlitve za nedoločen čas pripada odpravnina. Številni podjetniki imajo slabo predstavo o tem, kdaj sploh morajo plačati odpravnino in v kakšni višini.


V tem prispevku bomo opisali nekaj pomembnih pravil, ki jih vsebuje zakon (ZDR-1) v povezavi z dolžnostjo izplačila odpravnine. 108. člen zakona določa, da je dolžan odpravnino izplačati delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (sem spadajo tudi odpovedi v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave in v postopku sodne likvidacije) in v primeru razloga nesposobnosti. Do odpravnine je upravičen tudi delavec v primeru, če sam izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.


Višina odpravnine


Osnova za izračun odpravnine je mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Za delo pri delodajalcu se sicer šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Določena je tudi zgornja meja odpravnine, saj ta ne sme presegati 10-kratnika mesečne plače, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu tako pripada odpravnina v višini 1/5 zgoraj omenjene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot eno leto do deset let; 1 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njemu zaposlen več kot deset do dvajset let in 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot dvajset let. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.


Nekaj primerov iz prakse


Poglejmo si nekaj zanimivih konkretnih primerov. Če ima, denimo, podjetnik zaposlenega delavca sedem let, od tega je ta štiri leta delal pri podjetju, ki ga je prejšnji delodajalec prodal novemu lastniku, je podjetnik (sedanji delodajalec) dolžan izplačati odpravnino v višini 1/5 povprečne mesečne plače za vsako leto dela pri delodajalcu. Ker velja, da se za delo pri istem delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih, je delavec upravičen prejeti odpravnino za vseh sedem let dela, in sicer v višini 1/5 zgoraj navedene osnove.



Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"