Preden zahtevate revizijo

Avtor: Julija Karlovšek | Objava: 09.06.2009

Če se ne strinjate z izborom najugodnejšega ponudnika pri javnem naročilu, potem lahko vložite zahtevek za revizijo. Še prej pa poskusite pravico doseči drugače.



Prejeli ste sklep o oddaji javnega naročila in niste bili izbrani, čeprav ste to utemeljeno pričakovali. Kaj zdaj? Kakšne so vaše pravne možnosti? Preden pričnete pisati zahtevek za revizijo, imate še dve možnosti: pisno opozorilo naročniku in zahtevo za dodatno obrazložitev.
 
Pisno opozorilo naročniku
 
Naročnik mora ponudnike v 60 dneh od roka za oddajo ponudb obvestiti o svoji odločitvi, komu bo oddal javno naročilo. Lahko se zgodi, da se naročnik zmoti bodisi pri prepisovanju relevantnih podatkov iz posamezne ponudbe bodisi pri ocenjevanju in točkovanju, na podlagi katerega izbere ponudnika. Zgodi se tudi, da naročnik napačno interpretira določene podatke ali pomanjkljivo preveri reference in druge relevantne podatke iz konkurenčne ponudbe. Posamezen ponudnik je praviloma bolje od naročnika seznanjen z resničnimi dejstvi in navedbami v ponudbi (na primer, če navedene reference v izbrani ponudbi niso resnične ali je cena neobičajno nizka in naročnik ni preveril možnosti izvedbe posla po takšni ceni …). Skratka, možnosti, da je prišlo do takšnih ali drugačnih napak pri pregledu in ocenjevanju ponudb, je veliko.
 
V petih dneh po prejemu pisnega obvestila o oddaji javnega naročila lahko ponudnik pošlje naročniku pisno opozorilo, v katerem navede, kje je po njegovem mnenju prišlo do napake. Pisno opozorilo je najprimerneje poslati takrat, kadar je jasno in nedvoumno, da je prišlo do »tehnične« oziroma nedvoumne napake pri oddaji naročila. V opozorilu ponudnik pojasni svoje stališče in dejstva ter predlaga, da naročnik spremeni svojo odločitev.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *