Predilnica Litija - stalno inoviranje

Predilnica Litija je uspešno slovensko tekstilno podjetje, ki se hitro in učinkovito prilagaja novim razmeram na trgu.

Podjetje v tujini in doma sodeluje v številnih partnerstvih, v katerih razvijajo nove visokokakovostne tekstilne izdelke, s katerimi konkurirajo na trgu po svetu in doma. V evropski tekstilni industriji so vse bolj iskani kot partnerji v razvojnih projektih.  

V okviru evropskega programa Eureka vodijo projekt Rainbow, kjer skupaj z avstrijskim proizvajalcem in poljskim znanstvenim inštitutom razvijajo mavrične tkanine in pletenine. S projektom Gasilec Samo želijo med proizvajalce zaščitnih in negorljivih izdelkov. Čarobna hiša je projekt, v katerem žimnice ne gorijo, nogavice ne smrdijo, zavese lovijo elektronski smog ... Trenutno sodelujejo tudi v projektu iz strukturnih skladov, Uvajanje inovacij evropske kemijske industrije v tekstilno industrijo Slovenije, ki ga vodijo skozi IRSPIN (Industrijski razvojni center slovenske predilne industrije), kjer želijo skupaj s sedmimi slovenskimi podjetji razviti nove izdelke - negorljive, posebnih lastnosti ali z zaščitnimi teksturami. 95 odstotkov proizvodnje izvozijo. Od njih kupujejo Poljaki, Italijani, Francozi, Nemci, Romuni, Danci, Šrilančani ... S svojimi prijemi so si izborili mesto celo v evropski vojaški industriji. 

---------------------
Pogovarjali smo se Francem Lesjakom, direktorjem in vodjo razvoja v Predilnici Litija ter predsednikom strokovnega sveta industrijskega razvojnega centra IRSPIN. 

Kako gledate na izzive, ki prihajajo iz Kitajske za vaš nadaljnji razvoj in Slovenijo?

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Kitajska pomeni za Evropo in Slovenijo resen problem. Ker EU s ceno delovne sile z njimi pri standardnih izdelkih ne more tekmovati, se je treba usmeriti v tržne niše, posebne segmente uporabe tekstila, treba je ves čas razvijati nove visokokakovostnih izdelke. Razvijati moramo najvišji tehnološki nivo.  

Stalno uvajanje inovacij v proizvodnjo pa zahteva posebno organizacijo podjetja, ki jo lahko vzpostaviš le v malih in srednjih podjetjih. Mi imamo že veliko partnerstev, predvsem s podjetji v tujini, in menimo, da smo pripravljeni na Kitajsko. Ne bojimo se.  

Kakšna je vloga vodstva podjetij pri vsem tem?

Razvoj mora spodbujati vodstvo podjetja, in tu so mala in srednja podjetja v prednosti. Tu lahko vodstvo neposredno obvladuje vse vitalne poslovne funkcije. Kitajci te sposobnosti v svoji gigantskosti nimajo. Oni bodo šli kopirat izdelek, ki je množičen. Ob taki konkurenci pa lahko preživiš le, če se znaš organizirati.  

Pravite, da Kitajci niso najbolj prilagodljivi, kar jih ovira pri ustvarjanju inovativnih izdelkov?

Težko si prilagodljiv, če si velik. Njihov problem je, da gredo na množico in gradijo gigante. Slovenska industrija s svojo velikostjo pa bi se lahko hitro prestrukturirala za stalen razvoj, če bi to želela. Na področju tekstila je priložnost za tista mala in srednja podjetja, ki sledijo filozofiji stalnega razvoja.  

Kaj pa oblačilna industrija, ima tudi prihodnost?

Kapitalsko intenzivne stvari naj se delajo tam, kjer je delovna sila draga. Predenje bo ostalo v Evropi, tkanje bi tudi v Slovenji lahko preživelo. Šivanje pa je treba seliti v  tiste evropske (Moldavija, Turčija, Bolgarija, Romunija) in afriške države, ki imajo nizko ceno delovne sile. Zelo težko ali skoraj nemogoče je, da bi slovenski oblačilni proizvajalci preživeli z dodelavnimi posli, standardnimi izdelki. Tu ni velike filozofije, cena delovne sile je tista, ki je odločilna. 

Če pogledamo, Italijani so veliko proizvodnje preselili v Romunijo, Kitajsko ... Del Italijanov pa se je odločil, da bo delal naprej in mi sodelujemo z nekaterimi na področju dekorativnih tkanin, ker so inovativni, dobri in sposobni razvijati nove izdelke. Nenehno iščemo izdelke, ki jih bo težko kopirati. Razmere na trgu zahtevajo, da si vedno korak pred konkurenco. Zato potrebuješ partnerje. Sodelujemo v že več razvojnih partnerstvih po EU. 

Ali menite, da se naša podjetja hitro prilagajajo trgu?

To je zelo težko. Lahko je to napisati. Toda kako to izvesti? Potrebni so zagonski kapital, ambicije ... Mnoga slovenska podjetja se morajo še notranje preoblikovati. Iz množične produkcije se morajo preoblikovati v prilagodljivo proizvodnjo za stalen razvoj novih izdelkov. To pomeni, da ne razvijajo izdelkov, zaprti v svojih razvojnih enotah, pač pa da izdelki nastajajo iz potreb trga. Trženje morajo vključiti v razvoj.  

Izdelek si mora nekdo želeti. Vzpostavljati moraš trg, gojiti kulturo. Popularizirati posebne, nove lastnosti izdelkov (mehkost oblačil, materiale proti potenju ...). Tu pa je naloga tekstilne industrije EU-ja, da promovira nove modne trende, da ustvarjajo trg.  

Treba je imeti ambicije, da vsaj v enem delu proizvodnje postanemo globalni igralci. To pa zahteva globalni pogled na dogajanje.  

Ali imamo v Sloveniji sploh kadre za takšne zahteve trga?

Ne. Problem v Sloveniji je ta, da ni kakovostnih kadrov. V tekstilnem delu so potrebni strokovnjaki z visoko izobrazbo, z univerz. Premalo je sodelovanja med univerzo in gospodarstvom. Ko smo dali razpis za naš projekt Rainbow, se je prijavil inštitut s Poljske, iz Slovenije pa ni bilo odziva (Poljaki morajo 40 odstotkov denarja dobiti na trgu, če hočejo preživeti). Kar zadeva strokovne kadre, se bomo tudi morali dolgoročno odpreti v EU-prostor. Tudi tu se bo zagotavljala konkurenčnost.  

Ali poslujete s Kitajsko?

Poslujemo. Pošiljamo tudi ponudbe, in zanimivo je, da na vsako našo ponudbo pošljejo ponudbo, naj preselimo proizvodnjo. Sploh ne vprašajo za ceno, nič.  

Na začetku smo natančno preučevali Kitajce. Zaposlenega smo imeli tudi sinologa. Dobro je, da ji spoznaš, preden sklepaš posle z njimi.

Preberite si še:

- Kitajska grožnja ali izziv?
- La Vie- s Kitajsko ali brez nje
- Leny Jeans se ne pusti Kitajscem
- Oktober - slovenska visoka moda gre v svet