Prednosti in slabosti elektronskega vlaganja predlogov za izvršbo

Avtor: Boštjan J. Turk | Objava: 10.03.2014

Od leta 2008 je mogoče izvršilne postopke zoper dolžnike vlagati tudi elektronsko. Tedaj je namreč začel veljati Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, ki je bistveno poenostavil vlaganje izvršilnih predlogov zoper dolžnike.


V časih gospodarske krize in naraščajoče plačilne nediscipline so mnogi podjetniki, ki se soočajo z neplačevanjem računov svojih naročnikov - čeprav neradi - prisiljeni zoper neplačnike sprožiti izvršilne postopke. Dolžniki namreč na njihove opomine zaradi neplačil najpogosteje sploh ne reagirajo ali pa reagirajo z različnimi izgovori, sprenevedanji ali lažnimi obljubami o plačilu dolga, do katerega pa seveda nikoli ne pride. Upniki, ki bi želeli priti do svojega denarja, so tako prisiljeni zoper njih sprožiti sodne izvršbe.


Prednosti e-izvršbe so velike, čeprav imajo tudi nekaj pomanjkljivosti. Predvsem je postopek precej enostaven, hiter in pogosto tudi učinkovit. V primeru, če, denimo, dolžnik ne poda ugovora zoper sklep o izvršbi, postane ta pravnomočen že osmi dan po njegovi vložitvi, že deset dni po njegovi pravnomočnosti pa preide v izvršbo k pristojni instituciji (denimo k banki).


Ima pa postopek tudi nekaj minusov. Predvsem se lahko upniki hitro zapletejo v zanko neskončnega pravdanja v posamezni izvršilni zadevi. Nekateri dolžniki so namreč silno prefrigani in se izogibajo svojemu poplačilu dolga na najrazličnejše možne načine - poznani so celo primeri, ko v ugovorih zoper sklepe o izvršbi navedejo, da dolžnikov sploh ne poznajo. Čeprav imajo take prozorne izmišljotine običajno kratek rok trajanja, pa lahko upniku vendarle povzročijo kar nekaj preglavic - če ne drugega, mu povzročijo veliko sodnih stroškov in izgube dragocenega časa.


Postopek e-izvršbe


Dolgove je mogoče preko sodišča izterjati bodisi na podlagi verodostojne listine bodisi na podlagi izvršilnega naslova. Med prve, denimo, spadajo fakture, računi, javne listine (notarski zapisi, če ti niso izvršljivi), menice in čeki, izpiski iz poslovnih knjig, overjeni od odgovorne osebe, denimo konto kartice, izpiski odprtih postavk, na podlagi zakona overjene zasebne listine (npr. cesijske pogodbe), listine, ki imajo na podlagi posebnih predpisov naravo javne listine, in tudi plačilne liste (denimo v postopku izterjave plače, povračila prevoza).



Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *