Prihaja nov tip podjetja – so.p.

Avtor: Mojca Kunšek | Objava: 01.06.2011

Prihodnje leto bomo dobili socialna podjetja, katerih motiva bosta neprofitnost in družbeno koristno delovanje. Kakšne zahteve postavlja novi zakon?



S 1. januarjem 2012 se bo začel izvajati Zakon o socialnem podjetništvu (ZsocP). Primarni motiv delovanja socialnega podjetja ni dobiček, temveč izvajanje družbeno koristnih dejavnosti in zaposlovanje težko zaposljivih oseb. Kot je zapisal Nobelov nagrajenec za mir (2006) Muhammmad Yunus v knjigi »Socialno podjetništvo za svet brez revščine«, je socialno podjetje nova oblika gospodarske dejavnosti, ki sledi drugim ciljem, ne povečevanju dobička. Gre namreč za podjetje, ki se v celoti posveča razreševanju družbenih in okolijskih problemov. Pri tem socialno podjetje ni dobrodelna organizacija, ampak podjetje, ki mora ustvarjati in prodajati svoje izdelke in storitve na trgu, pokrivati vse lastne stroške in hkrati dosegati postavljeni družbenokoristni cilj.
 
V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki izpolnjujejo načela:
·   avtonomne pobude – so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev,
·   nepridobitnega namena ustanovitve – namen njihove ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička,
·   opravljanja dejavnosti v javnem interesu – ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela,
·   prostovoljnosti delovanja – člani v njih delujejo prostovoljno,
·   neodvisnosti – pri upravljanju so samostojne,
·   tržne naravnanosti – s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih,
·   vključevanja prostovoljskega dela – praviloma vključujejo prostovoljsko delo,
·   enakopravnosti članstva – posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala;
·   sodelovanja deležnikov pri upravljanju – v odločanje vključujejo tudi deležnike,
·   neprofitnosti delovanja – premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je omejena,
·   preglednosti poslovanja – zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem,
javno koristnega delovanja – trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *