Pripravništvo in individualne pogodbe o zaposlitvi

Z zakonom ali s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik tisti, ki prvič začne opravljati delo kot pripravnik in sicer ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Pomembno je vedeti, da pripravništvo ne sme trajati v nedogled, omejeno je namreč z enoletnim rokom. Izjemo od tega načela lahko predpiše zgolj poseben zakon.

 

Pripravništvo se lahko ustrezno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, toda največ za šest mesecev. V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani pogoji za izredno odpoved ali pa v primeru uvedbe postopka za prenehanje organizacije delodajalca ali prisilne poravnave.

 

Pripravništvo ni obvezno povsod. Predpisano je le tam, kjer je zaradi narave dela ali dejavnosti ali poklica, smiselno in utemeljeno. Pripravništva, denimo, ne bo treba opravljati v knjižničarstvu – bo pa zato treba pripravništvo opravljati v zdravstvu, pravosodju, javni upravi in še nekaterih drugih dejavnostih.