Razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov

Avtor: | Objava: 22.08.2005



Proizvajalce nevarnih pripravkov seznanjamo s Pravilnikom o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov, ki povzema predvsem spremembe in dopolnitve direktive 2004/73/EU. 
 
Pravilnik ureja:
razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji ter
vsebino in zagotavljanje varnostnih listov za pripravke. 

Posamezen pripravek se glede na lastnosti razvrsti v skupine, kot jih določa Zakon o kemikalijah (vnetljive, jedke, ...). 

Nevarni pripravki se razvrščajo na podlagi postopkov, ki omogočajo ugotovitev:
- nevarnih snovi v pripravku,
- nevarnosti za zdravje in
- okolju nevarnih lastnosti. 

Postopki in merila za ugotavljanje zgoraj navedenih lastnosti pripravkov so določene v evropskih direktivah. 
 
Pravilnik natančneje določa način pakiranja nevarnih pripravkov. Nevarni pripravki se lahko dajejo v promet le, če ustrezajo pogojem, ki jih določa Pravilnik. Pakiranje mora biti takšno, da:
onemogoča nehoteno uhajanje vsebine iz embalaže,
embalaža je varna tudi med prevozom pripravkov,
nevarnost pripravka je ustrezno označena,
embalažne enote ne vsebujejo takšnih grafičnih dekoracij, ki bi lahko privabila pozornost oziroma radovednost otrok oziroma
uporabnika ne zavaja z označbami, ki se ponavadi uporabljajo za označevanje živil, krmil, zdravil, kozmetičnih proizvodov, ... ali ki bi nanje spominjali. 

Nevarni pripravki se lahko dajejo v promet le, če so označeni na način, ki ga določajo Direktive ES. Na vsaki embalaži nevarnega pripravka morajo biti jasno in čitljivo zapisani naslednji podatki:
- trgovsko ime ali druga enakovredna označba za identifikacijo pripravka,
- ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje pripravek v promet,
- kemijska imena nevarnih snovi ali kemijska imena nevarnih snovi kot pripravka,
- grafični znak za nevarnost, napis za opozarjanje nevarnosti,
- standardna opozorila R (stavki R),
- standardna obvestila S (stavki S),
- nominalna količina pripravka v pakiranju, če je pripravek namenjen splošni uporabi. 

Pravilnik ureja tudi oglaševanje in prodajo nevarnih pripravkov na daljavo. Oglas ne sme vsebovati zavajajočih in neresničnih podatkov o nevarnih lastnosti pripravka ali drugih zavajajočih sporočil o namenu in načinu uporabe. 

Če je kupcu omogočena sklenitev pogodbe na daljavo, ne da bi prej videl etiketo za pripravek, mora biti del oglasa namenjen tudi posredovanju podatkov o nevarnih lastnostih, ki so sicer navedeni na etiketi. 

Tisti, ki daje nevarni pripravek v promet, je zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu dolžan:
- najpozneje ob prvi dobavi poklicnemu uporabniku (proizvodnja, trgovina, ...) brezplačno posredovati varnostni list o nevarnem pripravku;
- na zahtevo poklicnega uporabnika pripraviti varnostni list tudi za pripravke, ki sicer, po določbah Pravilnika, niso razvrščeni kot nevarni. 

Varnostni list se posreduje v pisni obliki ali pa z ustreznimi elektronskimi mediji. Proizvajalec je dolžan stalno spremljati nova spoznanja o nevarnosti pripravka in v tem smislu dopolnjevati varnostni list. 

Sankcije za nespoštovanje določb Pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov in Zakona o kemikalijah, določa Zakon o kemikalijah v kazenskih določbah, in sicer: 

1. 
Z globo od 500.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
- daje v promet novo snov, ne da bi jo predhodno prijavil pri organu, pristojnem za kemikalije (prvi odstavek 9. člena),
- daje v promet biocidne pripravke, ne da bi pridobil dovoljenje organa, pristojnega za kemikalije (15. člen),
- daje v promet ali uporablja biocidne pripravke, ki so razvrščeni kot zelo strupeni, strupeni, rakotvorni, mutageni ali strupeni za razmnoževanje (22. člen),
- daje v promet nevarno kemikalijo, ki:
a) je pakirana v embalaži, ki ne ustreza nevarnim lastnostim kemikalije in predvidenemu namenu in načinu njene uporabe (27. člen),
b) ni pakirana v predpisani embalaži na način, ki onemogoča odpiranje otrokom (27. člen) ali ni označena v skladu s predpisanimi kriteriji (28. člen),
c) je pakirana ali označena tako, da deluje zavajajoče (27. člen),
d) ni opremljena z napisi v slovenskem jeziku (27. člen),
- ne razvrsti kemikalije v skladu s predpisanimi kriteriji (28. člen),
- nepravilno označuje kemikalijo, jo označuje kot manj nevarno ali navaja, da ni nevarna (29. člen),
- ne izdela varnostnega lista ali navede napačne podatke ali ga ne da na razpolago (30. člen),
- oglašuje nevarno kemikalijo v nasprotju s predpisi (31. člen),
-  ne sporoča redno, podaja nepopolne podatke ali ne sporoča novih izsledkov o učinkih prijavljene snovi na človeka ali okolje ter drugih predpisanih podatkov o novih snoveh (32. člen),
- ne sporoči organu, pristojnemu za kemikalije, dodatnih podatkov v primeru spremembe oziroma ob novih spoznanjih v zvezi s prijavljeno novo snovjo (drugi odstavek 9. člena) ali o snoveh, za katere ni obvezna prijava (33. člen), ali predpisanih podatkov o dodatnih preskusih (prvi odstavek 34. člena), o nevarnih snoveh, pripravkih in proizvodih (drugi odstavek 35. člena), ali o obstoječih snoveh (četrti odstavek 35. člena),
- daje v promet nevarne kemikalije ali nevarne proizvode iz 4. člena tega zakona, ne da bi predložil organu, pristojnemu za kemikalije, predpisane podatke (prvi odstavek 35. člena),
- ne hrani dokumentacije do izteka desetih let po prenehanju proizvodnje ali dajanja kemikalije v promet (41. člen),
- proizvaja, uporablja ali daje v promet kemikalije brez dovoljenja (44. in 44.a člen),
- izda osebi, mlajši od 18 let, kemikalijo, ki je po 10. točki 2. člena razvrščena kot nevarna v skupino (f) ali (g) ali če ne vodi predpisane evidence oziroma ne da organu, pristojnemu za kemikalije na razpolago podatkov (47. člen),
- ne upošteva prepovedi ali omejitev prometa ali uporabe kemikalij, ki lahko škodijo človeku ali okolju, so na seznamu prepovedanih kemikalij ali so lahko toksični njihovi razgradni produkti (49. člen),
- proizvaja, daje v promet ali uporablja kemikalijo, katere proizvodnja, promet ali uporaba so omejeni ali prepovedani, oziroma ne upošteva drugih uvedenih ukrepov in omejitev (50. člen),
- predloži lažno DLP dokazilo ali DLP dokazilo pridobljeno z zvijačo (53. člen),
- ne hrani dokumentacije o dobri laboratorijski praksi najmanj dve leti po prenehanju dajanja snovi ali pripravka v promet oziroma je ne hrani na predpisan način (tretji odstavek 53. člena). 

2. Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 

VELJAVNOST:
Od 30.7.2005. 

PRAVNI VIR:
Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov
(UL RS 67/2005)
Zakon o kemikalijah (UL RS 110/2003)

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *