S štipendijo do ustreznega kadra

Avtor: Valentina Franca | Objava: 12.08.2005

Delodajalec – štipenditor – mora v pogodbi o štipendiranju določiti svoja pričakovanja do štipendista in medsebojne obveznosti. Določite tudi možnost vrnitve štipendije.



Če želite svojo delovno ekipo dolgoročno okrepiti, potem lahko razmišljate o tako imenovanih »kadrovskih« štipendijah.  Sistem štipendiranja v Sloveniji sicer pozna republiške, Zoisove in kadrovske štipendijah ter štipendije, ki jih podeljujejo razni skladi, fundacije, občine ... Dejstvo pa je, da imajo kadrovske štipendije minimalen delež v sistemu štipendiranja pri nas.  

Namen kadrovskega štipendiranje je zagotovitvi ustrezno usposobljeni kader. Na prve preizkuse vašega novega sodelavca pa ni treba čakati do zaključka študija. Štipendisti se lahko uvajajo v delo že v času izobraževanja s praktičnim delom, počitniško prakso, seminarskimi, diplomskimi nalogami in podobnim.   

Štipendijska pogodba   

Da bo vse v redu, morate z vašim štipendistom skleniti pogodbo. Pogodba o štipendiranju ali štipendijska pogodba ni posebej urejena v slovenski zakonodaji, zato zanjo veljajo splošna pravila civilnega prava. Tako štipenditor in štipendist uredita medsebojna razmerja oziroma pravice ter obveznosti s štipendijsko pogodbo. Štipenditor se zaveže plačevati štipendistu štipendijo, ki jo lahko sestavljena iz več elementov:  

- osnovne štipendije,
- stroškov za študij zunaj kraja ali stroškov prevoza do kraja študija ter
- dodatkov za učni uspeh.  

V pogodbi morajo biti določena tudi merila za izračun višine štipendije. Ta se ponavadi določajo na podlagi zajamčene bruto plače; na primer, osnovna štipendija znaša 50 odstotkov zajamčene bruto plače, dodatek za uspeh od 10 do 30 odstotkov zajamčene bruto plače in podobno. Dodatek za učni uspeh se običajno zaračuna glede na doseženi učni uspeh v predhodnem študijskem letu za vsako študijsko leto posebej. Štipenditor lahko v pogodbi zapiše tudi znesek štipendije na dan, ko se pogodba sklepa, ter se zaveže valorizirati štipendijo ob spremembi višine zajamčene plače za odstotek spremembe višine zajamčene plače. Ravno tako se štipenditor zaveže, kdaj bo izplačeval štipendijo za tekoči mesec (na primer vsakega 15. v mesecu) ter se navede transakcijski račun štipendista. Štipendija se običajno izplačuje do zaključka študija, tudi za čas absolventskega staža, oziroma pri predčasnem zaključku študija do dne uspešnega zagovora diplomske naloge.    

Obveznosti štipendista 

Štipendist se v pogodbi o štipendiranju zaveže štipenditorju, da bo opravljal izobraževalne obveznosti v rokih, ko jih določa statut izobraževalne ustanove; da vsako študijsko leto (ali semester) predloži dokazila o statusu študenta in dokazila o opravljenih študijskih obveznostih po študijskem programu in o uspehu. Štipenditor lahko od štipendista v pogodbi zahteva, da brez njegovega soglasja ne spreminja usmeritve in stopnje izobraževanja. Običajna praksa je tudi, da se štipenditor in štipendist dogovorita, da bo štipendist opravljal diplomsko nalogo (ali seminarske naloge) s področja delovanja štipenditorja. Poleg tega lahko štipenditorji pogojujejo podelitev štipendije s tem, da se štipendisti po zaključku šolanja zaposlijo pri njih v določenem roku od dneva zaključka izobraževanja. Nekateri štipenditorji se odločijo tudi za neplačano študijsko prakso za vsako študijsko leto v času počitnic. Tako se štipendist privaja na delovno okolje ter na poslovanje podjetja, delodajalec pa uvaja v delo bodočega delavca.  

Štipenditor lahko v pogodbi tudi določi obdobje zaposlitve štipendista po zaključku izobraževanja. Praksa nam pove, da je načeloma minimalna doba enaka času prejemanja štipendije, najdaljša pa dvakratnemu času prejemanja štipendije. Če pa delodajalec ne zaposli štipendista v določenem času po zaključku študija, je štipendist prost vseh obveznosti.    

Vrnitev štipendije 

Smiselno je, da štipenditor v pogodbi o štipendiranju določi, kdaj se štipendistu preneha izplačevati štipendija in v katerih primerih jo mora vrniti. Običajni razlogi za prenehanje izplačevanje štipendije in za zahtevo po vrnitvi štipendije so:  

- neizpolnjevanje obveznosti, določenih v pogodbi;
- neizpolnjevanje pogojev za vpis v višji letnik;
- samovoljna prekinitev študija;
- navajanje neresničnih podatkov, na podlagi katerih je štipendist pridobil štipendijo;
- trajna nezmožnost štipendista za delo in študij.  

Ravno tako se lahko zahteva vrnitev štipendije, če se štipendist po zaključku študija ne zaposli pri štipenditorju ali pa če prekine delovno razmerje pred časom, določenim v pogodbi o štipendiranju. Za štipenditorja je smiselno navesti v pogodbi tudi način izračuna zneskov vrnitve štipendije, na primer TOM + 5 %. Delodajalec naj bo pri postavljanju pogojev in sestavi pogodbe pozoren tudi na to, da bo štipendiranje ter kasnejša zaposlitev za štipendista privlačna. Kajti utegne se zgoditi, da se štipendist raje odloči za vrnitev štipendije kot pa za zaposlitev. Slednje pomeni za štipenditorja nedvomno kadrovsko izgubo.    

Kako razpisati kadrovsko štipendijo 

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v 10. členu določa, da morajo organizacije in delodajalci do 15. januarja posredovati Zavodu RS za zaposlovanje podatke za skupen razpis kadrovskih štipendij za naslednje šolsko leto. Ta objavi do konca aprila skupen razpis. Zakon tudi določa minimalne višine kadrovskih štipendij. Za dijake kadrovska štipendija ne sme biti nižja od 20 odstotkov in za študente ne nižja od 30 odstotkov zajamčene plače določene z zakonom, zmanjšane za davke in prispevke.    

Obdavčitev štipendije po Zakonu o dohodnini 

Zakon o dohodnini v 99. členu določa, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne vštevata kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana mesečno štipendistu za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %. Štipendija, ki presega navedeni znesek, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega neobdavčeni znesek. Pri izplačilu povračila stroškov prevoza štipendistu se v davčno osnovo ti stroški ne vštevajo do višine, ki jo določi vlada. Če povračila presegajo ta znesek, se znesek povračil v delu, ki presega navedeno višino, všteva v davčno osnovo.  

Akontacija dohodnine od kadrovske štipendije se plača po stopnji 25 odstotkov, vendar le od zneska štipendije, ki presega višino minimalne plače (za študij v Sloveniji) oziroma višino 160 odstotkov minimalne plače (za študij v tujini). Ravno tako se enak odstotek akontacije dohodnine plača tudi od zneska povračil stroškov prevoza štipendistu, in to od zneska navedenih povračil, ki presega neobdavčeni znesek, določen pri vladi.    

Štipendije v praksi  

Število kadrovskih štipendij se iz leta v letu nezadržno zmanjšuje. Podjetja se vse manj odločajo za kadrovsko štipendiranje predvsem zaradi neugodnih gospodarskih razmer ter zaradi večje izbire med iskalci zaposlitve. Na Zavodu za zaposlovanje so povedali, da je za šolsko leto 2005/06 razpisanih 3039 kadrovskih štipendij, štipenditorjev pa je 1094. Glede na stopnjo izobraževanja izhaja največje zanimanje po kadrih, ki se izobražujejo po visokošolskih oziroma univerzitetnih programih. Temu sledi zanimanje za programe srednjega poklicnega izobraževanja in programe tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja.   

Kmalu nova oblika štipendiranja 

Pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljajo predlog Zakona o spremembah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki bo uvedel med drugim nekoliko drugačno možnost štipendiranja. Ta možnost izhaja iz želje, da bi bolj povezali osebe, ki se izobražujejo za deficitarne poklice, izobraževalni proces, pridobivanje izkušenj in delodajalca. Po predlogu bodo imeli delodajalci možnost, da izmed prejemnikov republiških štipendij, ki se izobražujejo za deficitarne poklice, izbrali osebo, ki bi jo bili pripravljeni štipendirati. Delodajalec bi za izbrano osebo plačeval določeno višino kadrovske štipendije, preostanek štipendije pa bi se financiral iz sredstev, pridobljenih iz naslova koncesijske dajatve za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. V zameno bi štipendist imel določene obveznosti do štipenditorja. V ministrstvu razlagajo, da ne gre za klasično kadrovsko štipendiranje, temveč za nekakšno kombinacijo kadrovske in republiške štipendije, s katero želi ministrstvo povečati zanimanje delodajalcev za vlaganje v mlade v procesu izobraževanja, povečati zanimanje mladih za deficitarne poklice in povezati gospodarstvo s kadri, ki bodo v roku nekaj let končali redno izobraževanje in vstopili na trg dela.

Zakaj podjetja podeljujejo štipendije?

Marjan Mateta, direktor podjetja Mitola, razlaga, da so se v zadnjih letih spet odločili za podeljevanje kadrovskih štipendij, a v manjšem obsegu. To so storili predvsem zaradi pridobivanja posebnih kadrov, ki jih na trgu zaposlovanja ni veliko na voljo. V Mitolu štipendisti opravljajo enomesečno počitniško delo, ki je posebej plačano, po končanem šolanju pa ostanejo v delovnem razmerju toliko časa, kot so prejemali štipendijo. Vendar je zaposlitev odvisna od potreb po zaposlovanju določenega kadra in tudi od štipendista samega, saj ga v času počitniškega dela ter delovne prakse spoznajo. Poznavanje štipendista je po mnenju Marjana Mateta glavna prednost kadrovskega štipendiranja, poleg zagotavljanja deficitarnih kadrov.

V podjetju Mitax iz Ljubljane, pravijo, da iz finančnega vidika štipendiranje ne pomeni nikakršne prednosti za podjetje. Štipendirajo izključno zato, da imajo zagotovljen kader in da se jim ni treba ukvarjati z iskanjem delavcev.

Mauro Vuk, direktor podjetja Mehano, je povedal, da so se za razpis kadrovskih štipendij odločili predvsem zaradi deficitarnosti kadrov v elektroniki in strojništvu. Prednost štipendiranja je po njegovem mnenju predvsem možnost, da štipendist spozna interno delovno okolje, delno bodoče delo in delovno mesto. Poleg tega se tako vzpostavijo trdnejši stiki s fakulteto, ki jo obiskuje štipendist, ter s profesorji. Njihova znanja in izkušnje so gospodarstvu več kot dobrodošle.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"