Spremembe glede izrekanja disciplinskih kazni s strani sodišča tekom pravdnega postopka

Avtor: | Objava: 22.08.2005



Pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike, odvetnike, …, ki so kot stranke udeležene v pravdnem postopku na sodišču, seznanjamo s spremembami glede izrekanja disciplinskih kazni za nespoštovanje določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).  

Ustavno sodišče je namreč razveljavilo določbe o izrekanju kazni v višini nad 300.000 tolarjev ter hkrati ukinilo razlikovanje med fizičnimi in drugimi osebami.  
 
Gre predvsem za 11. in 109. člen ZPP:
- 11. člen ZPP prepoveduje vsakršno namerno in neutemeljeno zavlačevanje postopka, kar omogoča ekonomičnost in hitrost postopka.
- 109. člen ZPP omogoča sodišču kaznovanje stranke, ki žali sodišče ali stranke v postopku in sicer v skladu z določbami 11. člena ZPP. 

Ustavno sodišče ugotavlja, da določba 109. člena omogoča sodišču uporabo ukrepov procesnega vodstva postopka, z namenom zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino. 

Pritožnik je navajal, da je takšna določba v neskladju z ustavo, ker bi moralo biti izrekanje sankcij omogočeno v samostojnem postopku, v katerem bi se zagotavljalo vsa potrebna ustrezna ustavna procesna jamstva kazenskega postopka, saj gre po njegovem mnenju za odločanje o kazenski odgovornosti storilca. 

Ustavno sodišče ugotavlja, da navedeno ne vzdrži, saj je navedena prepoved žaljivih vlog v pravdnem postopku in možnost izrekanja kazni znotraj pravdnega postopka bližje disciplinskem postopku, ne pa določanju kaznivega dejanja žalitve. Ustavno sodišče navaja, da vsako sankcioniranje, čeprav ga zakon imenuje kazen, še ne pomeni odločanje o kazenski obtožbi. 

Praksa je izoblikovala tudi kriterije, kdaj gre za odločanje o takšnih kaznih, ki jih je mogoče šteti pod kazenske obtožbe, zaradi česar je potrebno zagotoviti vsa procesna jamstva v kazenskem postopku in sicer je uvrstitev odvisna od:
- uvrstitve instituta v domačem pravu,
- narave kršitve,
- višine kazni. 
 
Evropska konvencija o človekovih pravicah stoji na stališču, da zagrožena kazen v višini do 1500 EUR, ki se lahko spremeni v zaporno kazen do 10 dni, ni tako visoka, da bi bilo mogoče govoriti o tem, da gre za sojenje v kazenski zadevi. 

Glede na navedeno je ustavno sodišče ugotovilo, da je tretji odstavek 11. člena Zakona o pravdnem postopku v neskladju z ustavo zaradi prevelike višine kazni, neupravičeno pa je tudi razlikovanje med fizičnimi in drugimi osebami (pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik, odvetnik). 

Ustavno sodišče ugotavlja, da sodišče mora imeti možnost izrekanja disciplinskih sankcij, če hoče zagotavljati urejeno vodenja postopka. 

VELJAVNOST:
Od 22.7.2005. 

PRAVNI VIR:
Odločba ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 11. člena Zakona o pravdnem postopku in ugotovitvi, da 109. člen istega zakona ni v neskladju z Ustavo
(UL RS 69/2005)
Zakon o pravdnem postopku (UL RS 12/2003)

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"