Z davčnimi blagajnami do enakomernejše obdavčitve

Avtor: Mojca Kunšek | Objava: 02.09.2011

O uvedbi davčnih blagajn, s katerimi bi omejili prirejanje ustvarjenih prihodkov, se govori že nekaj let. Spomladi pa je delovna skupina Ministrstva za finance pripravila osnutek zakona o davčnih blagajnah.



Vzrok za uvedbo davčnih blagajn je obsežna siva ekonomija, ki vodi ne le v izpad davčnih prihodkov, temveč tudi delo in zaposlovanje na črno. Poročilo o projektu »siva ekonomija« za leto 2010, ki ga je pripravila davčna uprava (DURS) na podlagi analize davčnih inšpekcijskih pregledov v letih 2008-2010, ugotavlja, da je bilo največ kršitev pri prirejanju ustvarjenih prihodkov ter davčnih utaj iz naslova neustreznega evidentiranja poslovnih knjig, odstopanja kopij računov od originalnih računov ter drugih oblikah kršitev. Naštete kršitve predstavljajo kar slabih 79 % vsega nadzorovanega blagajniškega poslovanja.
 
Največ nepravilnosti in kršitev je bilo ugotovljenih pri:
-   storitvenih dejavnostih, kot so vulkanizerstvo, avtomehanične delavnice, serviserjih, taksijih in drugih prevoznikih,
-   osebnih storitvenih dejavnostih, na primer pri frizerjih, maserjih in podobnih storitvah,
-   trgovanju z nepremičninami fizičnih oseb, kot so prodaja, oddaja stanovanj, individualna gradnja stanovanjskih objektov,
-   preprodaji odpadnih materialov, kot so kovine ali les,
-   podjetniškem svetovanju.
 
Pri navedenih davčnih zavezancih je davčna uprava namreč ugotovila, da promet oziroma prodaja blaga in storitev potekata prek registrskih blagajn, katerih programska oprema omogoča brisanje in spreminjanje podatkov brez možnosti njihovega sledenja.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *