Zaposlovanje in delo na črno

Avtor: Mojca Kunšek | Objava: 11.01.2010

Če se želite izogniti kaznim zaradi dela na črno, je dobro vedeti, kaj zakonodaja sploh šteje za delo na črno in česa ne.



Davčna uprava je konec leta 2008 vzpostavila poseben projekt Siva ekonomija, katerega cilj je spodbujanje davčnih zavezancev k uporabi instituta samoprijave, k registraciji in legalizaciji opravljanja dejavnosti, dvigu davčne kulture in ozaveščanju vseh potrošnikov o negativnih posledicah sive ekonomije. V skladu s cilji projekta je v prvih devetih mesecih 2009 opravila 926 nadzorov, predvsem pri zavezancih, ki opravljajo frizersko, kozmetično, alternativno ali drugo dejavnost ter dejavnost gostinstva, in kar v 42 odstotkih nadzorov ugotovila kršitve zakonodaje.
 
Kdaj govorimo o delu na črno?
 
Delo na črno opredeljuje Zakon o preprečevanju dela na črno (ZPDZC), ki določa, da se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti, ko:
–  pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oziroma bodisi nima v temeljnem aktu zapisane dejavnosti, bodisi listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane,
–  pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti,
–  tuje podjetje ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji prek podružnic ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja,
–  posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa ta ali drugi zakoni.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *