Začasni zastopnik družbe

Vaš oče je bil edini ustanovitelj enoosebne d.o.o., hkrati pa tudi edini direktor te družbe. Kdo bo v primeru njegove smrti zastopal družbo?  

Če direktor ne bi bil hkrati tudi družbenik družbe, bi v primeru njegove smrti družbenik imenoval novega direktorja in bi družba nemoteno poslovala naprej. V primeru, ko pa je direktor hkrati tudi edini družbenik, z njegovo smrtjo do pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni osebe, ki bi kot družbenik imenovala novega direktorja, prav tako pa funkcija direktorja ni podedljiva. Tako bi lahko prišlo do situacije, ko bi bile takšne družbe do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, brez poslovodnega organa. To pa pomeni, da ne bi mogle izvajati tekočega poslovanja.  

Zaradi tega Zakon o gospodarskih družbah omogoča, da lahko v nujnih primerih poslovodjo d.o.o. imenuje sodišče na predlog zainteresiranih oseb.  

V primeru smrti edinega družbenika in direktorja to pomeni, da lahko sodišče imenuje začasnega zastopnika družbe, ki vodi posle družbe do pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Kot »zainteresirane osebe« pa v praksi sodišče ne priznava le potencialnih dedičev poslovnega deleža, temveč tudi upnike družbe, ki je ostala brez direktorja.  

Sodno imenovani poslovodja ima pravico do plačila za svoje delo ter do poravnave stroškov. 

Vsekakor pa priporočamo, da se v podobnih primerih, če to je le mogoče, že pred smrtjo družbenika imenuje poslovodja (direktor) družbe. Pri tem poudarjamo, da ima lahko družba tudi več direktorjev.  

PRAVNI VIR:
Zakon o gospodarskih družbah (UL RS 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/2000, 45/2001, 59/2001, 50/2002, 93/2002, 57/2004, 63/2004, 124/2004, 139/2004, 24/2005)