Bi mi zamerili, če vam skušam kaj prodati?

»Vam lahko pomagam porabiti nekaj denarja za nekaj, česar ne potrebujete? Bi mi zamerili, če vam skušam kaj prodati? Ura je pol petih in to je odličen čas za obisk moje trgovine,« bolj prijazno in šaljivo kot vsiljivo vabijo podjetni prodajalci na številnih bazarjih, trgih, ulicah in njenih vogalih. Čas se ustavi ob neskončnem barantanju s pretkanimi trgovci, kar je zlahka namig za vzorec poslovanja tudi s tamkajšnjimi podjetniki. Za trgovanje in poslovanje z njimi si je treba vzeti čas. Veliko časa. Ne smeš pokazati, da se ti mudi. Počitniško nakupovanje - in tudi poslovno sestankovanje - se praviloma konča s klokotanjem v trebuhu, saj je v navadi, da ti, ko jim že »prideš v roke«, nemudoma ponudijo čaj. Večkrat. Ne turško kavo, kot bi marsikdo mislil; večina Turkov čez dan na ustnice nasloni veliko skodelic čaja, kavo popijejo bolj mimogrede, morda le za zajtrk. Čaj pride med kupčevanjem in sklepanjem poslov tudi prav kot trenutek predaha, da zbereš misli in odločiš, ali boš sklenil posel.

Turški ljudje so nevsiljivo prijazni in obdarjeni s humorjem. »To nam je v krvi, to nam zapoveduje vera,« so mi pravili. Njihovo prijazno obnašanje je samozavestno, nikakor (turistično) priliznjeno, na vsakem koraku kažejo svoj ponos, tako kot ljudje, kot državljani Turčije.

Turčija ne potrebuje Evrope

»Vsega imamo dovolj, imamo svojo tekstilno, avtomobilsko in elektronsko industrijo ter uspešno kmetijstvo. Zaradi pretoka plina in nafte skozi našo deželo smo energetsko neodvisni. Smo zelo cenjeni gradbeni strokovnjaki. Proizvajamo več hrane kot jo porabimo. Smo redka država na svetu, ki je samozadostna. Če smo nekoč že razmišljali o potrebi združitve z EU, smo zdaj prepričani, da EU bolj potrebuje nas, kot mi njo. Želite si nov velik trg, predvsem pa, da vam pomagamo prodreti na bližnje azijske in arabske trge, kjer smo mi že zelo dobro umeščeni,« mi je pripovedoval Isa Mercan, lastnik prodajalne s preprogami, ki si je zame, kot za vse potencialne kupce, vzel - za naše razmere - veliko časa. Tudi potem, ko sem mu zatrdil, da me preproge ne zanimajo.