Bi plačali 363,89 evra* za en bitni kovanec?

Avtor: Anita Ivačič | Objava: 08.10.2014

Elektronska pošta, trirazsežnostno tiskanje in bitcoini so najbolj demokratične inovacije zadnjih 20 let, meni Gregor Knafelc, entuziast za bitcoin, vlagatelj in soorganizator istoimenske regionalne konference, ki je septembra potekala v Ljubljani. Pogovor z direktorjem podjetja GreCom je tekel o poslovnih priložnostih in pasteh, povezanih s to virtualno valuto.


Gregor Knafelc: »Glede na to, da je bitcoin še v zgodnji fazi razvoja, se veliko poslovnih priložnosti ponuja v izgradnji 'bitcoin ekosistema'.« (Foto: Sebastjan Plavec)

Na njegovo žalost še vedno nosi dve denarnici - elektronsko z bitcoini na računu in fizično s papirnatim denarjem in bančnimi karticami - saj ta virtualna valuta še ni splošno razširjena in sprejeta. Sicer je z bitcoini pri nas že naročil pivo, pojedel pico, plačal letalsko vozovnico in poravnal storitev razvoja računalniškega programa. Trenutno v Sloveniji prek 50 podjetij posluje z bitcoini. Med njimi se najde osebni trener, hostel v središču Ljubljane in modna trgovina. Mreža ponudnikov raste iz dneva v dan. Globalno bitcoin kot plačilo za svoje storitve oziroma izdelke sprejema okoli 70 tisoč podjetij. Ampak to je šele začetek, je prepričan Gregor Knafelc, saj bodo podjetja slej ko prej spoznala prednosti poslovanja z bitcoini.

 

Kako lahko posameznik ali podjetje sploh pridobi bitcoine?

Bitcoin lahko pridobite na tri načine. Svoj denar lahko na eni izmed spletnih bitcoin borz oziroma tržnic zamenjate za protivrednost bitcoinov. Nakup je enostaven: na borzi se registrirate in odprete bitcoin račun. Ta deluje lahko kot vaša elektronska denarnica, ki jo v zameno za vplačani znesek (v evrih ali drugi izbrani valuti) napolnite z bitcoini. Drugi način je, da svojo storitev ali izdelek zamenjate za bitcoine; pogoj je, da imata obe strani bitcoin račun. Najzahtevnejši način pa je tako imenovano rudarjenje bitcoinov, ki se ga večinoma poslužujejo računalniški zanesenjaki. Rudarjenje v praksi pomeni, da se povežete v računalniško mrežo več milijonov računalnikov po vsem svetu, ki rešujejo zapleten matematični algoritem. Za rešitev pa dobijo »rudarji« nagrado, bitcoine. Lahko rečemo, da v zameno za procesorsko moč svojega računalnika in porabljeno elektriko prejmejo protivrednost bitcoinov.

 

Sliši se precej zapleteno. Ali se ne da bitcoinov preprosto dvigniti na nekakšnem »coinomatu«?

Da. V Sloveniji smo v Ljubljani, v hotelu Slon v začetku septembra postavili prvi dvosmerni »coinomat«, ki omogoča nakup in prodajo bitcoinov, poleg tega omogoča tudi izdajanje elektronske denarnice. Avtomat zgenerira dve kodi - javni in zasebni ključ, s katerima lahko uporabnik posluje. Zasebni ključ je varnostna koda; če jo izgubiš, ne moreš več dostopati do svojega denarja, in če vam jo ukradejo, se lahko poslovite od svojih bitcoinov. Zato je najbolje, da si jo stiskate in shranite v sef. Drugi, javni ključ, pa deluje kot vrata do vaše elektronske denarnice. Če želite plačati z bitcoini, to kodo, ki jo imate shranjeno na vašem prenosnem računalniku, tablici ali telefonu, delite z drugim uporabnikom in izplačilo se izvrši skoraj v istem trenutku. Prav tako javno kodo objavite v primeru, če bi želeli sprejemati nakazila ali donacijo.

 

Lani je veliko pozornosti pritegnila drastična rast bitcoina - od januarja do novembra je s 13 dolarjev zrasel na rekordno vrednost 1216 dolarjev in nato strmoglavil. Dobra investicija ali špekulacija?

Mi (op. ur. Bitcoin skupnost) na to valuto ne gledamo kot na nekaj špekulativnega. Rast nas ne zanima toliko kot sama penetracija in adaptacija bitcoina v globalni ekonomiji. Volatilnost je prisotna in bo prisotna še nekaj let. Pravne osebe, ki želijo poslovati z bitcoini, se volatilnosti izognejo tako, da začnejo poslovati s podjetji, ki delujejo kot plačilni posredniki, podobno kot kartična podjetja. Eno izmed vodilnih podjetij, ki omogoča pravnim osebam, da sprejemajo za svoje produkte ali storitve bitcoine, je GoCoin. V praksi to izgleda takole: podjetje sprejme za svoj produkt bitcoine preko podjetja GoCoin, ta pa pravni osebi nakaže denar, evre.

 

Pomanjkanje nadzornih mehanizmov in s tem strah pred zlorabo je marsikoga odvrnil od investiranja v bitcoine. Kako je pri nas?

Bitcoin je decentralizirana valuta, a to še ne pomeni, da so države povsem brez vpliva in nadzora. Pravno-regulativni okvir se postopoma vzpostavlja. Nemčija bo prva država, ki bo sprejela celovito zakonodajo na tem področju in druge evropske države bodo verjetno sledile temu modelu. A kot zanimivost naj povem, da je prav v Nemčiji spletna banka Fidor že začela uporabljati bitcoin protokol. Po naši zakonodaji so zaslužki podjetij z bitcoinom obdavčeni, zasebna uporaba valute pa ostaja neobdavčena. Davčna uprava je oblikovala stališče, da fizična oseba od dobička iz kapitala pri prodaji bitcoinov ne plača dohodnine. V Sloveniji danes že posluje in sprejema bitcoine okrog 50 poslovnih subjektov. Septembra smo ustanovili slovensko Bitcoin fundacijo, ki je del globalne BitCoin fundacije. Naš namen je promocija virtualne valute, pa tudi urejanje odnosov in pomoč regulatornim organom, da bodo sprejeli sodobno področno zakonodajo za poslovanje z bitcoini.

 

Kaj, konkretno, lahko pridobijo podjetja, če se odločijo za poslovanje z bitcoini?

Poslovanje z bitcoini prinaša številne prednosti. V prvi vrsti podjetjem s trgovsko dejavnostjo, ki delujejo po principu marž. Če se trgovec odloči za poslovanje z bitcoini, zniža maržo posrednikov in stroške transakcij. Kartično plačevanje je drago, saj kartični upravljavci poberejo 2, 3 ali več odstotkov vplačanega zneska, še dražji je prenos denarja v tujino. Pri poslovanju z bitcoini pa je strošek provizije le 0,01 do maksimalno 1 odstotka vrednosti transakcije, pri čemer so sredstva - v protivrednosti lokalne valute, kjer subjekt posluje - takoj na računu, kar izboljšuje likvidnost podjetij. Podobno velja za javna podjetja.

 

Druga poslovna priložnost so mikroplačila. Če podjetje prodaja veliko količino poceni izdelkov, so stroški prenosa prek banke višji od samega plačila. Podobno je, na primer, če neka organizacija ali posameznik zbira donacije. Prednost je tudi ta, da se en bitcoin razdeli na osem decimalk - manjše enote se imenujejo satoši - zato je možno izvršiti tudi zelo majhna plačila, na primer en cent. Ko je Wikipedia objavila, da sprejema donacije v bitcoinih, je v enem tednu zbrala 150 tisoč dolarjev. Poleg tega se zanemarja marketinški potencial. Če objavite, da poslujete z bitcoini, nagovarjate tržno nišo, ki ta trenutek išče produkte ali storitve, ki se plačujejo z bitcoini.

 

Glede na to, da je bitcoin še v zgodnji fazi razvoja, se veliko poslovnih priložnosti ponuja v izgradnji »bitcoin ekosistema«, od vzpostavljanja novih borz do bank, ki bodo izvajale finančne storitve v bitcoinih, do odpiranja spletnih trgovin, ki prodajajo izključno v tej valuti, in tehnoloških podjetij, ki bodo podpirala sistem. Priložnost je tudi za nišna podjetja, ki se bodo ukvarjala s pravno-davčnim-poslovnim svetovanjem s področja poslovanja z virtualnimi valutami. Podjetja, ki poslujejo z bitcoini, se selijo v okolja, ki imajo urejeno zakonodajo na tem področju. To je priložnost za državo; če bi vzpostavili inovativno okolje in uredili zakonodajo na tem področju, bi lahko v Slovenijo pritegnili nova podjetja in investitorje.

 

* Vrednost bitcoina 16. 9. 2014 na spletni borzi CoinDesk.

 

 

Kdo je »oče« virtualne valute bitcoin?

 

Konec leta 2008 je Satoši Nakamoto - ni znano, ali je to posameznik ali skupina strokovnjakov - izdal javno programsko opremo, na podlagi katere deluje sistem virtualne valute bitcoin. Bitcoine samodejno »ustvarja« matematični algoritem, ki z reševanjem vedno težjih nalog izdaja nove bitne kovance. Januarja 2009 je bilo v obtoku 50 bitcoinov, do danes jih je na trgu blizu 14 milijonov. Programska oprema na časovnici izdaja nove probleme in s tem bitcoine, na vsake štiri leta se izdajanje prepolovi. Tako bo do leta 2140 izdanih vsega 21 milijonov bitcoinov. Ker je valuta decentralizirana, njena količina pa omejena, zagovorniki verjamejo, da bo vrednost bitcoinov rasla.

 

 

Druga plat bitnega kovanca

 

- Vrednost bitcoina temelji izključno na povpraševanju, zato je gibanje cen nestabilno in nepredvidljivo ter s tem lahek vir špekulacij. Na globalni ravni je nezaupanje vlagateljev in s tem velik padec vrednosti povzročila lanskoletna delna prepoved trgovanja z bitcoini na Kitajskem.

 

- Podjetja, ki poslujejo z bitcoini, morajo vse transakcije v bitcoinih še vedno voditi tudi v evrih (oziroma v uradni valuti), kar poveča administracijo.

 

- Investicija v bitcoine ni zaščitena; njegova vrednost ni vezana na vrednost posamezne valute ali plemenite kovine, s čimer bi mu bila zagotovljena konvertibilnost.

 

- Nasprotniki menijo, da je anonimni virtualni denar magnet za črni trg s prepovedano drogo, orožjem, belim blagom 

 

- Varnost transakcij z bitcoini je omejena. Borze ne prevzemajo odgovornosti za manipulacije in morebitne napake, izgube ali kraje elektronske denarnice (v nasprotju z bankami, kjer so prihranki zavarovani in vam ob vdoru ali kraji banka povrne sredstva). Tudi kupci, ki izdelke ali storitve poravnajo z bitcoini, v primeru goljufije ali slabe kakovosti, nimajo nobene pravne zaščite.

 

 

Z bitcoini globalno posluje okoli 70 tisoč podjetij, med njimi velikani Dell, Apple in Overstock. Na spletni povezavi www.coinmap.org lahko preverite, katera podjetja po svetu sprejemajo bitcoine.

 

 


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"